Zanigrad
Zanigrad | |
|---|---|
 | |
  Zanigrad Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°30′48.29″N 13°54′36.04″E / 45.5134139°N 13.9100111°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 0,92 km2 |
| Nadm. višina | 267,4 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 0 |
| • Gostota | 0,0 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6275 Črni kal |
| Zemljevidi | |
Zanigrad - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 1523 (opis enote)[2] |
Zanigrad je naselje v Slovenski Istri[3], ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Lega[uredi | uredi kodo]
Zanigrad je razloženo naselje brez stalnih prebivalcev, ki leži na kraškem robu nad povirjem Rižane, ob železniški progi Divača - Koper. Severozahodno od večinoma opuščenega naselja ležijo razvaline gradu, na apnenčnem pomolu pa stoji znana poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije.
Umetnostni spomeniki[uredi | uredi kodo]
Podružnična cerkev sv. Štefana in Marije je bila v tradiciji istrske romanike postavljena najpozneje okoli leta 1400. Stavba je v tlorisu nenavadno dolg pravokotnik, v katerega je vrisana ožja banjasto obokana oltarna niša. Okoli leta 1520 so ob severozahodnem oglu prizidali zvonik (na portalu je letnica 1521), kasneje pa so povišali še ladjo. Zgradba je zidana iz grobo obdelanih kamnitih kvadrov, zunaj neometana in krita z dvokapno streho iz kamnitih plošč. Notranjost je poslikana s freskami z začetka 15. stoletja (verjetno delo furlansko-istrske delavnice iz okoli leta 1400-1410) Pozornost vzbuja prikaz Sv. Nedelje, kjer je žena cerkev (personifikacija nedelje) nadomestila Kristusa trpina. Poleg tega so v cerkvi narisani prizori iz Pasijona, Poklona Treh kraljev in Zadnje sodbe. V ladji so odkrili ostanke poslikanega lesenega stropa (okoli 1510-1530). V župnišču pa hranijo usnjen antependij z upodobitvijo Poklona kraljev iz 1. polovice 17. stol.[4]
Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]
Ime kraja verjetno izhaja iz Zanigrad, v pomenu Zadnji grad, ki je bil zadnji in najvišji v vrsti gradov nad dolino reke Rižane. Grad je danes ohranjen le v razvalinah.[5]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1523«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
- Simič Sime, Slobodan; Pucer, Alberto (2001). Slovenska Istra - zaledje. IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana. COBISS 112297984. ISBN 961-90692-4-2.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Drugo | |
