Zazid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zazid
Zazid is located in Slovenija
Zazid
Zazid
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°30′2.41″N 13°55′57.54″E / 45.5006694°N 13.9326500°E / 45.5006694; 13.9326500Koordinati: 45°30′2.41″N 13°55′57.54″E / 45.5006694°N 13.9326500°E / 45.5006694; 13.9326500
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Površina[1]
 • Skupno 13,256 km2
Nadmorska višina 387,1 m
Prebivalstvo (2017)[2]
 • Skupno 79
 • Gostota 6 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6275 Črni kal
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Zazid - Vas
Lokacija Mestna občina Koper
RKD št. 15235 (opis enote)[3]

Zazid je naselje v Mestni občini Koper. Vas leži na jugu Podgorskega Krasa, na široki ravnini, ki jo obkrožajo griči, na zakraselem podolju, kilometer pod železniško progo Divača-Pulj. Je pomembno planinsko izhodišče, saj je veliko planinskih poti na razne bližnje in daljne vrhove speljanih od tja. Vas je bila nekoč obdana z obzidjem, zaradi katerega je dobila tudi ime.

Cesto so zelo pozno asfaltirali, saj je bil prej samo kolovoz, ki je povezoval vas s Koprom in Trstom. V vasi je tudi veliko izvirov vode, ob stikih apnenca in fliša. Eden pomembnejših je izvir »Pod strugo« pod železniško progo, kjer se zbira voda v rezervoar.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vas se že v 10. stoletju omenja in sicer pod imeni Xaxid oz. Xaxa in kot Villa dei sassi ( = kamnita vas). Opazi se številne rove, ki so jih Nemci med 2. svetovno vojno naredili kot zatočišče pred zavezniki. Na te težke čase nas opomni tam stoječi partizanski spomenik.

Ko je v vasi še prevladovala velika revščina, je dodaten zaslužek predstavljalo ćuhanje ćepina . Delali so brinovo žganje in brinovo olje, katero je še danes visoko cenjeno in zato tudi izredno drago. Od junija do septembra so brinje nabirali, vendar ne ročno, zaradi brinovih ostrih iglic. Zato so pod grmiče položili platno, ga upognili in tolkli z lesenimi palicami, da so brinove jagode popadale na platno.

Postopek izdelovanja brinovega žganja je bil zelo dolgotrajen. Trajal je približno tri mesece in za liter žganja je bilo potrebno kar 10–15 kg jagod. Alkohola vsebuje 50-60 gradov in ima zelo močno aromo. Poleg prodaje so ga imeli v majhnih količinah tud doma, saj je služil tudi za odpravljanje želodčnih težav. Danes se s to dejavnostjo ukvarja v vasi le še za hobi.

Prebivalstvo se je vidno začelo zmanjševati od 2. svetovne vojne dalje in do danes se je za kar trikrat zmanjšalo. V preteklosti so bile vse hiše naseljene, bilo je tudi do sedem oštarij. Ljudje so iz vasi hodili le če so odšli prodajati drva in seno v Koper ali Trst. Sicer pa se je vse dogajalo znotraj vasi. Ukvarjali so se s kmetijstvom, vendar le za lastne potrebe.

Cerkev sv. Martina[uredi | uredi kodo]

Obnovljena cerkev Sv. Marina

V vasi stoji preprosta cerkvica Sv. Martina. Na cerkvi je letnica 1697, vendar ni znano ali je bila takrat zgrajena ali obnovljena. Je kamnita, obnovljena, v preteklosti je bila obdana z obzidjem. Cerkev je bila večkrat obnovljena. Cerkev so na zadnje delno obnovili leta 2014.

Cerkev ima tudi velik pomen, saj je Sv. Martin vaški zavetnik in že od nekdaj vaščani prirejajo na 11. november Martinovo.

Vaška šagra[uredi | uredi kodo]

Vaški praznik je prvo nedeljo v septembru, na ta dan naj bi nekoč imeli vaški semenj. Danes prvi konec tedna v septembru vaščani priredijo vaško šagro in nogometni turnir.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Stare hiše v Zazidu so bile zgrajene po značilni istrsko-kraški arhitekturi s portoni, nadstreški in prizidki. Hiše so druga ob drugi z vmesnimi vaškimi ulicami.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15235". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vinčec, Milan Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik Arsvideo, Koper, 2009, (COBISS) ISBNː 978-961-269-087-8
  • Pucer, Alberto Popotovanje po Slovenski Istri, Libis Koper, Koper , 2005, (COBISS) ISBN: 961-91468-1-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]