Dekani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dekani
Dekani is located in Slovenija
Dekani
Dekani
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′48.95″N 13°48′52.54″E / 45.5469306°N 13.8145944°E / 45.5469306; 13.8145944Koordinati: 45°32′48.95″N 13°48′52.54″E / 45.5469306°N 13.8145944°E / 45.5469306; 13.8145944
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Površina
 • Skupno 6,01 km2
Nadmorska višina 76,1 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 1.619
 • Gostota 270 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6271 Dekani
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Dekani - Vas
Lokacija Mestna občina Koper
RKD št. 1496 (opis enote)[2]

Dekani (italijansko: Villa Decani) so strnjeno naselje v ustju doline reke Rižane, na položnem vznožju gričev Kaštelirja (214 m) in Golega hriba (217 m), nad glavno cesto Koper - Ljubljana. Spada v mestno občino Koper.

K naselju sodijo zaselki Miši, Mlini, Na Vardi, Postaja, Robida in Valmarin. Ob Rižani je v preteklosti delovalo devet velikih mlinov, od katerih so nekateri imeli tudi po deset mlinskih koles. Skozi naselje tečeta Potok in občasno Sekolovec, ki se izlivata v Rižano.

V zgornjem delu jedra naselja stoji župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja zgrajena leta 1229. Cerkev so gotsko predelali ob koncu 15. stoletja. Zadnja obnova in razširitev župne cerkve je iz leta 1902. Glavno oltarno sliko in prezbiterij je leta 1944 naslikal Tone Kralj. Ob straneh sta starejša kipa sv. Cirila in Metoda. Od nekdanjih štirih sta danes ohranjena še dva baročna stranska oltarja. Okoli cerkve je pokopališče s spomenikom NOB.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V bližini naselja so odkrili več rimskih in zgodnje srednjeveških arheoloških najdb. Leta 1979 so arheologi izkopali mozaični opečni zid, ostanek rimske hiše.

Vas se leta 1467 omenja kot Villa Canum. Ime naselja naj bi izhajalo od beneškega plemiča De Cana, ki si je tu zgradil hišo, ki še stoji in ima vdelan plemiški grb z letnico 1479. V obdobju narodnega prebujenja je bila leta 1869 ustanovljena čitalnica. V naselju je delovala prva posojilnica v slovenski Istri.

Pod italijansko okupacijo se je leta 1932 pred občinskim uradom zbralo več sto kmetov, ki so zahtevali pouk v materinščini, znižanje davkov in odpis dolgov.

Po letu 1954 je kraj iz kmečkega postal industrijski s tovarno ključavnic in kovinske galanterije (LAMA), kemično tovarno (Iplas) in mlekarno. V dnu doline regulirane Rižane so obsežne njive, kjer pridelujejo vrtnine, in umetno namakani nasadi sadnega drevja.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1496". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Titl, Julij Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 (COBISS)
  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki IstraːCres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin Bruno Fachin, Trst, 2004, (COBISS)
  • Zalar, Matej Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra As-Press, Ljubljana, 2011, (COBISS) ISBNː 978-961-92578-5-2
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 
  • Pucer, Alberto Popotovanje po Slovenski Istri, Libis Koper, Koper , 2005, (COBISS) ISBN: 961-91468-1-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]