Podgorje, Koper
Podgorje | |
|---|---|
 | |
  Podgorje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°31′40.58″N 13°57′8.97″E / 45.5279389°N 13.9524917°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 18,191 km2 |
| Nadm. višina | 505,9 m |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 139 |
| • Gostota | 7,6 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6216 Podgorje |
| Zemljevidi | |
Podgorje pod Slavnikom - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 15224 (opis enote)[3] |
Podgorje je gručasto naselje v Slovenski Istri[4], nad kraškim robom na Podgorskem krasu, ob zahodnem vznožju Slavnika (1028 m). Do leta 1994 je spadalo v občino Sežana, potem pa se je po odločitvi prebivalcev krajevne skupnosti pridružilo preoblikovani občini Koper, tako da sedaj upravno spada pod Mestno občino Koper.
Skozi kraj vodi železniška proga od Divače proti Pulju, zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot povezava Pulja z zaledjem. Cesta, ki vodi v osrčje Čičarije proti Jelovicam in Vodicam na hrvaški strani meje, je bila včasih pomembna prometna povezava med tem predelom in Trstom. Iz Podgorja na Slavnik vodi daljnovod s široko poseko, ki ob pogledu iz Kopra deluje kot trasa žičnice. Zahodno od vasi, med vasjo, Črnotičami in Prešnico, na obsežni neposeljeni ravnici leži športno letališče.
Hiše v jedru Podgorja so izrazite kraško-istrske arhitekture, zgrajene iz tamkajšnjega kamna. Podgorska cerkev je posvečena sv. Sabi.[5] Od kulturne dediščine so pomembnejši še t. i. Poličev steber, ena najstarejših ohranjenih obcestnih kapelic v Sloveniji, domačiji Korenovih in kipec Sv. Antona v kapelici pri vodnjaku.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Skozi zgodovino je bilo Podgorje v lasti različnih fevdalnih družin, od tega dlje časa pod socerbskim fevdalnim gospostvom. Vas so leta 1499 požgali Turki, leta 1616 pa so jo opustošili še Benečani pod poveljstvom Bernarda Tiepola. Leta 1931 je Podgorje doseglo s 543 prebivalci svoj vrhunec naselitve. Leta 1991 je bilo prebivalcev še 177. Večina prebivalcev je bila zaposlena na železnici ali pa so se vozili na delo v Kozino; kmetijstvo je zaradi plitve prsti na tem območju manj razvito.
V bližini je bilm do vstopa Hrvaške 1. januarja 2023 v skupno schengensko območje, ko je bila mejna kontrola po 32. letih ukinjena,[6] tudi mejni prehod Podgorje.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15224«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ Likar, Ivan ml. (maj 2008). Seznam župnijskih in podružničnih cerkva in kapel. Župnija Koper. http://kp.rkc.si/dokumenti/zupnije/seznam.pdf. Pridobljeno 10.6.2012.
- ↑ Policija [1] Arhivirano 2023-10-04 na Wayback Machine.
Viri[uredi | uredi kodo]
- »Podgorje«. Mestna občina Koper. 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2016. Pridobljeno 10. junija 2012.
- »Podgorje«. Slovenia.info. Slovenska turistična organizacija. 2010. Pridobljeno 10. junija 2012.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
