Pojdi na vsebino

Obalno-kraška statistična regija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Obalno-kraška regija)
Obalno-kraška statistična regija
Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide.
Prebivalstvena piramida za leto, obalno-kraška, 2022

Obalno-kraška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Obalno-kraška statistična regija v besedi[uredi | uredi kodo]

Obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina regija z izhodom na morje. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma, prometa in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Največje urbano središče je Koper.

Obsega 5,1 % površine Slovenije

Obalno-kraška statistična regija je s 1.043 km2 četrta najmanjša. Po površini se uvršča takoj za koroško regijo, od katere je manjša za 2 km2. V obalno-kraški regiji je leta 2022 živelo 5,6 % prebivalcev Slovenije. Po vrednosti tega podatka sta ji bili najbližji goriška in pomurska statistična regija. S 114 prebivalcev na km2 je bila četrta najgosteje poseljena regija.

Prebivalci starejši od povprečja v Sloveniji

Povprečna starost prebivalcev je v 2022 znašala 45,3 leta, na ravni regij pa je bila tretja najvišja. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je obsegal 14,0 % oz. za odstotno točko manj od slovenskega povprečja. Po drugi strani pa je bilo prebivalcev, starih 65 let ali več, 23,1 % oz. za 1,8 odstotne točke več od povprečja v državi. Med prebivalci je bilo več žensk kot moških; takšni regiji sta bili samo še pomurska in osrednjeslovenska.

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil tako kot v vseh ostalih regijah negativen (−3,5), skupni selitveni prirast pa je bil tukaj peti najvišji (7,2). Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila tu druga najvišja, in sicer je znašala 30,3 leta. Materam, starim 35 let ali več, se je rodilo 26,6 % živorojenih otrok, kar je bil drugi največji delež na ravni regij (takoj za osrednjeslovensko (26,8 %)). Število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev je bilo najnižje med regijami (7,0). Obalno-kraška in podravska regija sta imeli najmanjši delež tretjerojenih ali otrok višjega reda; v obalno-kraški je bilo teh 13,7 %, v podravski pa 13,2 %. Regija je imela najvišji delež razvezanih prebivalcev; teh je bilo 8,7 %, kar je bilo 3,2 odstotne točke več kot v koroški regiji, kjer jih je bilo najmanj.

Obalno-kraška regija je izstopala po največjem deležu tujih državljanov med prebivalci (13,9 %); bilo jih je skoraj petkrat več kot v pomurski, kjer je bil delež najmanjši (2,8 %). Izstopala je tudi po največjem številu priseljenih državljanov iz tujine na 1.000 prebivalcev (23,5).

V vrtce je bilo vključenih 76,2 % otrok, starih 1–5 let, kar je bil najmanjši delež med regijami. Delež prebivalcev (25–64 let) z višje- ali visokošolsko izobrazbo je bil enak kot v goriški in se je z 32,3 % uvrstil ravno pod povprečje v Sloveniji (32,7 %). Regija je imela drugo najnižje število študentov na 1.000 prebivalcev (29), najmanj pa jih je bilo v pomurski (28 na 1.000 prebivalcev). Obe regiji sta imeli tudi najmanj diplomantov na 1.000 prebivalcev (6).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti v 2022 je bila z 68,6 % za 0,2 odstotne točke nižja od povprečja v Sloveniji. Stopnja anketne brezposelnosti je bila s 5,6 % druga najvišja. Višjo so imeli le v posavski regiji (5,8 %). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 22,1 % (enako, kot to velja za povprečje v Sloveniji) odhajalo na delo drugam, največ (60,3 %) v osrednjeslovensko regijo.

Povprečna mesečna neto plača je tukaj znašala 1.289 EUR (oz. približno 30 EUR manj od slovenskega povprečja) in je bila četrta najvišja med regijami.

Gospodarstvo

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil v tej regiji drugi najvišji; znašal je 26.074 EUR in je bil za 3,6 % nižji od slovenskega povprečja. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je tukaj znašal 14.691 EUR in je bil tretji najnižji med regijami. Od državnega povprečja (15.193 EUR) je bil nižji za 3,3 %.

Tu je delovalo okoli 15.300 podjetij. Vsako je zaposlovalo povprečno 3,1 osebe, kar je bilo najnižje povprečje v državi.

Kakovost življenja v regiji

Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 24,8 % oseb. To je bil največji delež med regijami, ki je bil za 12,7 odstotne točke višji od povprečja v državi in za 8,9 odstotne točke višji kot v drugouvrščeni pomurski. Prav tako je bil v tej regiji največji delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, ki je znašal 25,6 %, kar je bilo 12,3 odstotne točke več od slovenskega povprečja. V tej regiji je bila tudi najvišja stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti. Od oseb, starih 0–64 let, jih je 7,3 % živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–64 let) so delali manj kot 20 % svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih.

Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (593) se je ta regija uvrstila na četrto mesto. Avtomobili so bili tu v povprečju stari 11,4 leta, kar je bilo več od slovenskega povprečja (10,9 leta).

Najmanjši delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov

V tej regiji je nastalo 544 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bilo povprečno 48 kg na prebivalca več kot v celotni Sloveniji. Več komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo le v osrednjeslovenski regiji (549 kg). Ločeno so v regiji zbrali 62,6 % komunalnih odpadkov, kar je bil na ravni regij najmanjši delež.

Priljubljena med turisti

Obalno-kraška se je leta 2022 po številu prihodov in prenočitev turistov uvrstila na drugo mesto med vsemi regijami. Našteli so 1,1 milijona prihodov turistov ali 18 % vseh v državi in 3,3 milijona njihovih prenočitev ali skoraj 21 % vseh. Med domačimi turisti je bila ta regija najbolj priljubljena. Od vseh prihodov in prenočitev domačih turistov v državi so v tej regiji ustvarili četrtino (24,5 %) prihodov ter 28 % prenočitev.

Sestavlja jo 8 občin

Skoraj polovica prebivalcev te regije je na sredini leta 2022 živela v občini Koper, ki je bila prebivalstveno četrta največja občina v Sloveniji. Najmanjša v regiji je bila z 8 km2 občina Ankaran, na državni ravni je bila manjša le občina Odranci (7 km2) v pomurski regiji. S 579 prebivalci na km2 je bila Izola tretja najgosteje poseljena občina v Sloveniji.[1]

Prikazan je odstotni delež tujih državljanov, ki so prebivalci Slovenije, med vsemi prebivalci.
Tujci, statistične regije, 2022 - STAGE

Obalno-kraška statistična regija v številkah[uredi | uredi kodo]

Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2022
1.043
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2022
113,5
Število prebivalcev, 1. 7. 2022
118.426
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2022
45,3
Naravni prirast, 2022
−410
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2022
14,0
Število učencev v osnovnih šolah, 2022/2023
10.330
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2022
23,1
Število dijakov (po prebivališču), 2022/2023
3.710
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
−3,5
Število študentov (po prebivališču), 2022/2023
3.408
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
7,2
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2022
51.098
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
3,7
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
41.786
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2022
12,9
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
5.558
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2022
32,3
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2022
1.967,84
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2022
68,4
Število podjetij, 2022
15.322
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2022
2,1
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2022
3.089
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2022
26.074
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
15.617
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2022
1,6
Število prihodov turistov, 2022
1.057.463
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2022
593
Število prenočitev turistov, 2022
3.256.319
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2022
428
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STAT [2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah[1]

Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Slovenske statistične regije in občine v številkah Arhivirano 2021-04-13 na Wayback Machine., SURS".
  2. »Podatkovna baza SiStat«.