Posavska statistična regija
.png)
Posavska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Regija se je do 1. 1. 2015 imenovala Spodnjeposavska statistična regija.
Posavska statistična regija
[uredi | uredi kodo]Posavska statistična regija je s površino 968 km2 druga najmanjša. Sestavlja jo 6 občin. Spada v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.
Zelo dobra prometna dostopnost, rodovitni dolini Save in Krke, gričevnat svet vinogradov ter obilo vodnega bogastva ustvarjajo podobo druge najmanjše slovenske regije. Največje urbano središče je Krško. Poznana je po čateški termalni rivieri in edini jedrski elektrarni v državi.
Obsega 4,8 % površine Slovenije
Posavska statistična regija je druga najmanjša, vendar je od najmanjše, zasavske regije dvakrat večja. V njej je na sredini leta 2024 živelo približno 4 % prebivalcev Slovenije. Z 79 prebivalci na km2 je spadala med manj poseljene slovenske regije.
Prebivalstvo
Povprečna starost prebivalcev je leta 2024 znašala 45,0 leta. To je bilo 2,3 leta več kot v osrednjeslovenski regiji, ki je imela najnižjo povprečno starost, in 1,9 leta manj kot v pomurski regiji, kjer je bila povprečna starost najvišja. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je dosegel 14,6 %, kar je bilo enako povprečju, delež starejših od 64 let pa je znašal 22,8 %, kar je bilo nekoliko nad državnim povprečjem (22,0 %).
Naravni prirast prebivalcev v regiji je obsegal –2,5 na 1.000 prebivalcev, kar pomeni več umrlih kot rojenih. Število živorojenih je bilo z 8,5 na 1.000 prebivalcev drugo največje, za jugovzhodno Slovenijo (9,5 na 1.000 prebivalcev). Enako je veljalo za celotno stopnjo rodnosti, ki izraža povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu. Ta je bila v posavski regiji druga najvišja in je znašala 1,8, višjo vrednost je imela le jugovzhodna Slovenija (1,9). Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je bila v posavski najnižja (30,1 leta), sledila je jugovzhodna Slovenija (30,2 leta). Delež otrok, rojenih materam, mlajšim od 20 let, je bil tukaj drugi največji (1,9 %).
V vrtce je bilo vključenih 81,8 % otrok v starosti 1–5 let, kar je bil drugi najmanjši delež. Prebivalcev (25–64 let) z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je bilo 12,7 %, tj. za odstotno točko nad državnim povprečjem (11,7 %), delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa četrti najmanjši in je znašal 28,9 %.
Razmere na trgu dela
Stopnja delovne aktivnosti je bila nekoliko višja od državnega povprečja v celotni državi, in sicer 71,8-odstotna. Razlika med stopnjama pri moških in ženskah je bila druga največja (10,6 odstotne točke): med moškimi 76,8-odstotna, med ženskami pa 66,2-odstotna. Stopnja anketne brezposelnosti je bila četrta najnižja (3,0-odstotna). Več kot tretjina (36 %) delovno aktivnih je delala v drugi regiji. Največ (42 %) jih je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo in jugovzhodno Slovenijo (38 %). Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na tretje mesto za primorsko-notranjsko (45 %) in zasavsko regijo (54 %).
Povprečna mesečna neto plača zaposlenega je bila za 61 EUR oz. 4 % nižja od slovenskega povprečja in je znašala 1.465 EUR.
Gospodarstvo
Bruto domači proizvod na prebivalca je obsegal 26.314 EUR in je bil za 17 % manjši od povprečja na ravni države. Bruto dodana vrednost je predstavljala 3,0 % skupne BDV, ustvarjene v Sloveniji. Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je znašal 17.466 EUR in je bil od povprečja na ravni države višji za približno 2 %.
V regiji je delovalo okoli 6.650 podjetij, v njih pa so bile zaposlene povprečno po 4 osebe.
Kakovost življenja
Prebivalci posavske regije so se po povprečni oceni splošnega zadovoljstva z življenjem s 7,6 (na lestvici od 0 do 10) uvrstili pod slovensko povprečje (7,7). Enako stopnjo zadovoljstva so izrazili še v štirih drugih regijah.
Stopnja tveganja revščine je bila s 16,4 % tretja najvišja v Sloveniji. Najvišjo stopnjo pa smo tu zaznali pri prenaseljenosti stanovanja – 17 % prebivalcev je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob po številu članov gospodinjstva. Regija se je uvrstila tudi med tiste z največjim deležem gospodinjstev, ki so ocenila, da njihovo stanovanje ne dobi dovolj dnevne svetlobe (12 %), po drugi strani pa je imela majhen delež gospodinjstev (2 %), ki si ne morejo privoščiti primerno ogrevanega stanovanja.
Poleg tega je izstopala po drugem največjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih), saj jih je imela 3,5 na 1.000 prebivalcev. Več jih je bilo le v jugovzhodni Sloveniji (4,4 na 1.000 prebivalcev).
Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (625) in njihovi starosti (12,0 leta) je imela regija tretjo najvišjo vrednost med vsemi.
Okolje
V posavski regiji je nastalo 536 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 10 kg več od slovenskega povprečja. Ločeno jih je bilo zbranih 76 %, kar predstavlja tretji največji delež. Gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih okoli 33 m3 vode na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem (36,4 m3).
Sestavlja jo 6 občin
Največja občina je bila z 287 km2 Krško, sledili sta občini Sevnica (272 km2) in Brežice (268 km2). Največ prebivalcev v regiji (26.067 oz. 34 %) je na sredini leta 2024 živelo v občini Krško, sledile so Brežice (24.452).[1]
Posavska statistična regija v številkah
[uredi | uredi kodo]| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2024 | 968 | Gostota naseljenosti, 1. 1. 2024 | 78,5 | |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2024 | 75.924 | Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024 | 45,0 | |
| Naravni prirast, 2024 | –192 | Delež prebivalcev, starih 0–14 let (%), 1. 7. 2024 | 14,6 | |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025 | 6.941 | Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024 | 23,1 | |
| Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025 | 2.829 | Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –2,5 | |
| Število študentov (po prebivališču), 2024/2025 | 2.488 | Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 2,3 | |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024 | 34.017 | Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –0,2 | |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 23.004 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024 | 12,7 | |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 3.513 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024 | 28,9 | |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024 | 2.288,75 | Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024 | 71,8 | |
| Število podjetij, 2024 | 6.656 | Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 3,3 | |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024 | 1.998 | Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024 | 26.314 | |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 29.147 | Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 3,5 | |
| Število prihodov turistov, 2024 | 229.233 | Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024 | 625 | |
| Število prenočitev turistov, 2024 | 705.899 | Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2024 | 370 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1] |
Občine v statistični regiji
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada RS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- YouTube
Viri
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 10. marca 2026.
- ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
| Pokrajine (neformalne) |  | |
|---|---|---|
| Statistične regije | ||
| Volilne enote | ||
Zgodovinske tvorbe | ||
| Rimske province | ||
| Zgodnjesrednjeveške države | ||
| Zgodovinske dežele (Habsburška monarhija) | ||
Cerkvenoupravne enote | ||
| Cerkvene pokrajine | ||
| Škofije | ||