Jedrska elektrarna Krško

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jedrska elektrarna Krško

Jedrska elektrarna Krško (kratica JEK, tudi Nuklearna elektrarna Krško - NEK) je edina slovenska (in tudi edina na ozemlju nekdanje Jugoslavije) jedrska elektrarna; deluje od leta 1981. Jedrski reaktor je tlačnovodnega tipa. Nazivna moč elektrarne je 696 MW[1]. Največja moč je 676 MW, gorivo je obogateni uran (2,1-4,3 utežnih odstotkov 235U), masa goriva 48,7 t, gorivnih elementov je 121, v vsakem gorivnem elementu je 256 gorivnih palic (16*16), moderator in hladilo je demineralizirana voda, 33 snopov po 20 palic iz zlitine srebra, indija in kadmija se uporablja za regulacijo moči (kontrolne palice).

Elektrarna stoji ob Savi v naselju Vrbina v občini Krško.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Jedrska elektrarna Krško deluje po naslednjem principu:

  • Toplota, ki se sprošča v sredici jedrskega reaktorja, segreva vodo, ki kroži v primarnem krogu. Toplota vode se preko sten cevi v uparjalnikih prenese na vodo sekundarnega kroga.
  • Para, ki nastaja sekundarni strani uparjalnikov, poganja turbino, ta pa generator, ki oddaja električno energijo v omrežje.
  • Terciarni krog je namenjen odvajanju toplote, ki je ni mogoče izrabiti za proizvodnjo električne energije. Črpalke potiskajo vodo iz reke Save v kondenzator ter jo vračajo nazaj.

Zgodovina in lastništvo[uredi | uredi kodo]

Kronološki pregled[uredi | uredi kodo]

Kratka zgodovina izgradnje in delovanja Jedrske elektrarne Krško:

  • 1964-1969: prve raziskave na Krškem polju, ali je mogoča gradnja jedrskega objekta
  • 1970: slovensko in hrvaško gospodarstvo skleneta pogodbo o graditvi dveh jedrskih elektrarn (druga načrtovana, a nikoli zgrajena lokacije je bila Prevlaka ob Savi blizu Zagreba)
  • 1974: investitorja (Savske elektrarne Ljubljana in Elektroprivreda Zagreb) z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation skleneta pogodbo o dobavi opreme in gradnji elektrarne
  • 1.12. 1974: takratni jugoslovanski predsednik Tito položi temeljni kamen
  • maj 1981: začetek prve faze poskusnega obratovanja
  • avgust 1982: začetek obratovanja s polno močjo
  • januar 1983: začetek komercialnega obratovanja
  • junij 2000: konec projekta posodobitve z izdelavo in zamenjavo uparjalnikov, povečanjem moči elektrarne in dobavo popolnega simulatorja za trening operativnega osebja.[2]

Formalni dogovori[uredi | uredi kodo]

Jedrska elektrarna Krško je bila zgrajena na podlagi samoupravnega sporazuma med nekdanjima jugoslovanskima republikama Slovenijo in Hrvaško, ki sta vsaka vložili polovico sredstev. Neposredno z elektrarno upravlja podjetje Nuklearna elektrarna Krško (NEK), katerega pol je v lasti hrvaškega podjetja Hrvatska elektroprivreda (HEP) in slovenskega podjetja Eles-Gen, oziroma matičnega podjetja Elektro Slovenija (ELES). Vsa navedena podjetja so v popolni državni lasti Hrvaške oziroma Slovenije.

Mednarodni sporazum o ratifikaciji pogodbe med Republiko Hrvaško in Slovenijo[uredi | uredi kodo]

Dogovor o nekaterih spornih vprašanjih, ki so se kopičila v času delovanja jedrske elektrarne, zlasti po osamosvojitvi obeh republik (Hrvaške in Slovenije), zajema mednarodni sporazum, ki sta ga predstavnika obeh vlad podpisala 19. decembra 2001[3]. Državni zbor Republike Slovenije je v pogodbo ratificiral in je stopila v veljavo marca 2003 [4].

Vsebina sporazuma[uredi | uredi kodo]

  • V 5. členu sporazum določa, da si družbenika (takrat Hrvatska elektroprivreda (HEP) in Elektro Slovenija (ELES)) delita proizvedeno električno energijo. Določa tudi, da se HEPov delež elektrike izloča iz pravil za delovanje trga z električno energijo v Sloveniji (člen 5. st. 7), ker je ta elektrika lastnina HEPa in se s to elektriko ne trži v Sloveniji. Kljub temu je v sporazumu določeno da upravljavec prenosnega omrežja zaračuna hrvaškemu družbeniku stroške prenosa (člen 5. st. 4).

Drugi blok[uredi | uredi kodo]

Zaradi počasnega in dragega prehoda v nizkoogljično družbo ter padajočega deleža samoooskrbe z električno energijo[5] Slovenija vedno bolj razmišlja o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško (NEK 2; Nuklearna Elektrarna Krško 2) ter morebitnem predčasnem zaprtju Termoelektrarne Šoštanj.[6]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Nuklearna elektrarna Krško, Tehnični podatki
  2. "Nuklearna elektrarna Krško: zgodba o zaupanju, ki se je gradila desetletja". 24ur.com. 16.7.2019. Pridobljeno dne 22.10.2019. 
  3. Dnevna Mladina, 19. decembra 2001, Jaka Železnikar: Slovensko-hrvaški sporazum lastništvu in statusu NEK
  4. BHRNEK Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, Uradni list RS 23/2003 z dne 6. 3. 2003
  5. "POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI". Agencija RS za energijo. junij 2019. Pridobljeno dne 27.10.2019. 
  6. "Je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne samo še vprašanje časa?". 24ur.com. 10.9.2019. Pridobljeno dne 27.10.2019. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]