Drugi blok jedrske elektrarne Krško

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Umetniška upodobitev JEK 2 (desno)

Drugi blok jedrske elektrarne Krško (tudi JEK2 ali NEK2) je načrtovani drugi reaktor edine slovenske jedrske elektrarne Krško. Projekt predstavlja pomemben korak pri energetski osamosvojitvi ter zmanjšanju ogljičnih izpustov. Po navedbah skupine GEN naj bi reaktor letno zagotavljal od 8[1] do 9[2] (ali celo 8 do 12)[3] TWh električne energije, skupna moč pa naj bi bila med 1100 MW (leta 2023)[4] in 1600 MW (leta 2022,[3] leta 2011 med 1200 in 1400 MW[5]). JEK 2 bi tudi nadomestil trenutno JEK ter zagotovil električno povpraševanje zaradi elektrifikacije prometa.[6] Njena umestitev, pridobitev gradbenega dovoljenja še niso znani.[2] Leta 2015 je bila skupna vrednost projekta ocenjena na od 3,5 do 5 milijard evrov;[7] leta 2023 pa je bila cena projekta za 1600 MW reaktor ocenjena na 11 miljard evrov.[8]

Študije in predpriprave[uredi | uredi kodo]

Sedanji JEK stoji na potresnem območju, zato je GEN leta 2013 naročil študijo o tektoniki območja ter varnostnih tveganjih. Izvedenci so v poročilu Karakterizacija libenske prelomnice in tektonska zgradba Krške kotline prišli do zaključka, da so tveganja inženirsko nepomembna.[9] Francoski inštitut IRSN je leta 2013 podal negativno mnenje o gradnji drugega bloka v Krškem zaradi bližine tektonske prelomnice Libna,[10] čeprav po študiji ta sploh ni prelom.[9] Do leta 2015 je GEN za študije in analize porabil 12 milijonov evrov,[11] do leta 2020 16 milijonov evrov (v stroške je všteta tudi selitev vasi Vrbina).[12]

Program JEK 2 na podlagi Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN)[13] podpira tudi Energetska zbornica Slovenije.[14]

Energetsko dovoljenje za objekt je Ministrstvo za infrastrukturo na podlagi Dolgoročne podnebne strategije Slovenije in Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta izdalo 19. julija 2021.[15] Ta je odprl možnost začetka dokumentacijskih in projektnih postopkov.

Odzivi[uredi | uredi kodo]

Lokalni odzivi[uredi | uredi kodo]

Zaradi izdaje energetskega dovoljenja so tri okoljevarstvene organizacije (Društvo za sonaraven razvoj Focus, Center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja, Društvo Prihodnost) vložile tožbo proti Ministrstvu za infrastrukturo, saj je dovoljenje po njihovem mnenju ilegalno.[16][17] Proti izgradnji drugega bloka je tudi Peter Novak, saj meni, da se lahko Slovenija zanese na vire Sonca in vetra.[18]

Izgradnjo drugega bloka ter nadaljnjo uporabo jedrske energije podpira Robert Golob, predsednik 15. vlade RS in nekdanji predsednik GEN-I.[4]

Mednarodni odzivi[uredi | uredi kodo]

Ob izdaji energetskega dovoljenja je na neformalnem srečanju okoljskih ministrov svoje pomisleke izrazila avstrijska okoljska ministrica Leonore Gewesser. Ta meni, da jedrska energija »ni varna« ter da je JEK 2 »še posebej tvegan« objekt ob avstrijski meji.[19] Zainteresiranost pri gradnji je na istem dogodku izkazal hrvaški okoljski minister Tomislav Ćorić;[19] čeprav pa je izrazil nasprotovanje gradnji skupnega odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini.[20] Pomisleke o izgradnji JEK 2 je že leta 2011 izrazil tudi zagrebški mestni urad.[5]

22. avgusta 2019 je Marjan Šarec, takratni premier, izpostavil nujnost izgradnje JEK 2 in s tem povzročil ostre odzive avstrijskih politikov. Namestnik štajerskega deželnega glavarja Michael Schickhofer (SPÖ) je Šarčeve izjave pospremil z oznako, da so nesprejemljive ter dejal, da »je bolje, da se nuklearko v Krškem odklopi rajši danes kot jutri. V nobenem primeru ne sme priti do njene razširitve.«[21]

Avstrijska okoljevarstvena organizacija Global 2000 je v sodelovanju s slovenskim društvom FOCUS in hrvaško Zelena akcija ustvarila peticijo za (sicer neupravičeno)[13] zaustavitev že izgrajenega NEK in zaustavitev vseh procesov na JEK 2. Junija 2021 je peticijo podpisalo več kot 43.000 ljudi.[10] Avstrijski kancler Sebastian Kurz je avstrijske pomisleke glede novega bloka znova izpostavil tudi 26. junija 2021 na prireditvi ob dnevu državnosti.[22]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Drugi blok jedrske elektrarne (JEK2)«. www.gen-energija.si. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Vlada prižgala zeleno luč za drugi blok nuklearke #video«. siol.net. 19. julij 2021. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Nov vir energije, ki bi grel slovenska mesta«. www.24ur.com. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  4. ↑ 4,0 4,1 Lončar, Andreja (16. junij 2023). »"Optimistična časovnica za JEK2 je 2037, realistična po trenutnih zakonih 2047"«. N1. Pridobljeno 26. junija 2023.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Jek bolj nevaren za Zagreb kot za Ljubljano?«. www.24ur.com. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  6. ↑ Nakrst, Katja. »Strokovnjak pojasnjuje, zakaj je ta odločitev dobra«. siol.net. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  7. ↑ »Nova jedrska elektrarna«. www.24ur.com. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  8. ↑ »Krško 2 estimated at up to €11 billion«. Slovenia Times (v ameriški angleščini). 26. junij 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2023. Pridobljeno 26. junija 2023.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Varnostna tveganja zaradi tektonskega preloma za NEK 2 inženirsko nepomembni«. www.24ur.com. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  10. ↑ 10,0 10,1 »V Avstriji že več kot 43.000 podpisov za zaprtje NEK; akcija v Krškem«. Dolenjski list. Pridobljeno 18. februarja 2022.
  11. ↑ »Zgrešeni milijardni infrastrukturni projekti: se bomo končno kaj naučili iz napak?«. www.24ur.com. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  12. ↑ »Kako daleč in kje je danes projekt izgradnje JEK 2?«. www.eposavje.com. Pridobljeno 18. februarja 2022.
  13. ↑ 13,0 13,1 »EZS si želi hidroelektrarne na srednji Savi in podlago za NEK 2«. RTVSLO.si. Pridobljeno 18. februarja 2022.
  14. ↑ »Energetska zbornica podprla aktivnosti za projekt JEK2«. www.eposavje.com. Pridobljeno 18. februarja 2022.
  15. ↑ »Ministrstvo za infrastrukturo izdalo energetsko dovoljenje za projekt jedrske elektrarne Krško blok 2 | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  16. ↑ »Tožba zaradi izdaje energetskega soglasja za NEK 2, Vrtovec o "nagajanju"«. N1. 8. oktober 2021. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  17. ↑ Kralj, Anja. »Zaradi izdaje energetskega soglasja za JEK 2 tožba zoper ministrstvo«. www.24ur.com. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  18. ↑ »Vlagati v pridobivanje energije iz sonca in vetra ali v jedrsko energijo?«. RTVSLO.si. Pridobljeno 18. februarja 2022.
  19. ↑ 19,0 19,1 »Avstrija zaskrbljena: Potresno ogroženost lokacije za JEK 2 naj preverijo mednarodni strokovnjaki«. www.24ur.com. Pridobljeno 16. februarja 2022.
  20. ↑ »Sodelovali ne bi pri odlagališču NSRAO, bi pa pri NEK2?«. www.eposavje.com. Pridobljeno 18. februarja 2022.
  21. ↑ »Šarec z izjavami vznemiril Avstrijce: To je nesprejemljivo #video«. siol.net. Pridobljeno 17. februarja 2022.
  22. ↑ »Kurz: Avstrijo skrbi krška nuklearka«. N1. 25. junij 2021. Pridobljeno 17. februarja 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Drugi_blok_jedrske_elektrarne_Krško&oldid=6079516«