Pojdi na vsebino

Robert Golob

Dodatno zaščiten/a članek
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Robert Golob
Portret
Predsednik Vlade Republike Slovenije
Na položaju
1. junij 2022 – 4. junij 2026
PredsednikBorut Pahor
Nataša Pirc Musar
PredhodnikJanez Janša
NaslednikJanez Janša
Predsednik Gibanja Svobode
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
26. januar 2022
Poslanec v Državnem zboru
Republike Slovenije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
10. april 2026
Na položaju
13. maj 2022 – 25. maj 2022
Osebni podatki
Rojstvo23. januar 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1] (59 let)
Šempeter pri Gorici, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
Politična strankaLDS (1999–2002)
PS (2011–2013)
ZaAB (2013–2014)
Gibanje Svoboda (2022−)
Poklicpolitik, elektroinženir
Podpis

Robert Golob [róbert golób], slovenski elektroinženir, poslovnež in politik, predsednik 15. vlade Republike Slovenije ter trenutni predsednik Gibanja Svoboda, * 23. januar 1967, Šempeter pri Gorici.

Golob je po končanem doktoratu na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1994 svojo kariero začel kot Fulbrightov štipendist na Georgia Institute of Technology v Atlanti. V času tretje Drnovškove vlade je bil leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Leto pozneje se je včlanil v Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) ter med majem 1999 in junijem 2000 služil kot državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. V letu 2004 je soustanovil energetsko podjetje GEN-I ter dve leti pozneje postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021. V vmesnem času je bil še naprej aktiven v politiki, tako da je leta 2011 postal podpredsednik stranke Pozitivna Slovenija (PS), kasneje pa podpredsednik stranke Zavezništvo Alenke Bratušek (SAB). Po SAB-ovem slabem rezultatu na volitvah leta 2014 je v politiki več let ostal aktiven le na lokalni ravni v Mestni občini Nova Gorica.

V začetku januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke Z.DEJ, ki jo je kmalu po zmagi kot novi predsednik stranke preimenoval v Gibanje Svoboda (GS). 24. aprila 2022 je z GS zmagal na rednih državnozborskih volitvah. Stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. 25. maja 2022 je Državni zbor Goloba izvolil za predsednika Vlade Republike Slovenije. 15. vlada republike Slovenije je v koaliciji Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov (SD) in Levice mandat nastopila 1. junija 2022.

Kot predsednik vlade je Golob nadzoroval odziv Slovenije na rusko invazijo na Ukrajino in posledično energetsko krizo. Nadzoroval je znatno povečanje slovenskega obrambnega proračuna in zavezo do izpolnitve Natovih dveh odstotkov do leta 2030, pošiljke orožja Ukrajini in prekinitev dobave ruskega plina v Slovenijo. Kot odziv na vojno med Izraelom in Hamasom je pod njegovim vodstvom Slovenija junija 2024 Palestino priznala kot samostojno državo.

Mladost in izobraževanje

Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 v Šempetru pri Gorici.[2] Njegov oče Valentin Golob je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal na Gimnazijo Nova Gorica.[3] Študiral je na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.[4] Po končanem doktoratu je kot Fulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.[5]

Poslovna kariera

Leta 2004 je soustanovil podjetje GEN-I.[6] Leta 2006[navedi vir] je postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021.[7]

Politična kariera

V procesu vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je bil Golob leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Med majem 1999 in junijem 2000 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, med letoma 1999 in 2002 tudi član Liberalne demokracije Slovenije.[8][3] Leta 2011 je postal podpredsednik stranke Pozitivna Slovenija, kasneje pa podpredsednik stranke Zavezništvo Alenke Bratušek.[9] Po slabem nastopu stranke na volitvah leta 2014 se je oddaljil od politike na državni ravni in ostal aktiven le na lokalni ravni v Mestni občini Nova Gorica; med letoma 2010 in 2014 je bil predsednik Krajevne skupnosti Kromberk-Loke, njen član pa je ostal do leta 2022.[10]

Gibanje Svoboda (2022–)

Kongres stranke Gibanje Svoboda

24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke Z.DEJ.[11] Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenuje Gibanje Svoboda. 1. februarja 2022 se je sestal s strankami Koalicije ustavnega loka na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko.[navedi vir]

20. aprila 2022 je sporočil, da se je okužil z novim koronavirusom, zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.[12]

24. aprila 2022 je z Gibanjem Svoboda zmagal na državnozborskih volitvah, njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.[13][14] Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem in istega dne še s predsednico SD Tanjo Fajon.[15] Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama Koalicije ustavnega loka, ki sta ostali zunaj parlamenta – Stranko Alenke Bratušek in Listo Marjana Šarca.[16]

Predsednik vlade

Z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom ob zaključku izgradnje električnega daljnovoda Cirkovce–Pince (2022)

25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednika Vlade Republike Slovenije.[17] 15. vlada Republike Slovenije je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike[18] ter stanje v zdravstvu, povezano z COVID-19.[19] Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj bi Nacionalni preiskovalni urad preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.[20][21][22]

Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.[23][24] Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.[25][26] Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.[27][28] 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal Golob.[29] Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.[30] Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.[31][32] Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.[33][34]

Ob nastopu vlade je Golob napovedal tudi širitev števila ministrstev. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je Slovenska demokratska stranka zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma.[35][36] Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.[37] Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.[38] S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.[39]

Golob z Ursulo von der Leyen v poplavljeni Črni na Koroškem (avgust 2023)
Golob na vrhu Evropske politične skupnosti (julij 2024)

Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.[40][41]

Pred državnozborskimi volitvami je Golob na delovno kosilo v začetku januarja 2026 povabil sedem parlamentarnih in neparlamentarnih strank: stranke SD, Levica, Vesna, Prerod, Piratsko stranko, Mi, socialisti, Resni.ca, z namenom dialoga in iskanja možnosti sodelovanja ter spoštljive kampanje.[42][43][44]

Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte je konec maja 2026 premierju Golobu poslal pismo, v katerem je Slovenijo obtožil spodkopavanja zavezništva in manipuliranja s podatkov glede obrambnih izdatkov, ko je vlada v zavezništvu dogovorjeno mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda skušala doseči tudi z naložbami, ki med obrambne izdatke ne spadajo.[45] Brez teh vložkov naj bi Slovenija za obrambo namenila le približno 1,6 odstotka BDP, kar je okoli 300 milijonov evrov manj od Natovih zahtev.[46][47] Iz kabineta predsednika vlade so odgovorili, da zagovarjajo širše razumevanje varnosti" in da so z dvema odstotkoma dosegli najvišji obseg sredstev do tedaj.[46]

Filozof in publicist Boris Vezjak je ob koncu Golobovega premierskega mandata ocenil, da se je v tem času precej približal avtoritarnemu načinu vladanja, ki ga je poprej očital predhodniku Janezu Janši.[48] Filozof Slavoj Žižek pa, da je vlada prva, ki je načela pomembne težave, ki so prej v Sloveniji ostale neurejene.[49]

Kazenska ovadba

Tatjana Bobnar je po odstopu z mesta notranje ministrice večkrat opozorila na domnevno politično vmešavanje Goloba v delo policije. Oktobra 2023 je pred preiskovalno komisijo izpostavila, da je predsednik vlade od nje zahteval določene kadrovske menjave na policiji ter očiščenje »janšistov«.[50][51][52] Golob je potrdil nekatere njene navedbe, druge pa označil za neutemeljene. Prav tako se je pojavila neuradna informacija, da naj bi Golob odložil prijetje dveh ruskih vohunov, kar je premier zanikal.[53]

Novembra 2023 je Komisija za preprečevanje korupcije zaradi domnevnih pritiskov na Bobnarjevo začela preiskavo zoper Goloba zaradi suma kršitve integritete.[54][55] Oktobra 2024 je Slovenska policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper Goloba, kar je premier označil za politično motivirano.[56][57] Poleg tega so bile izpostavljene neskladnosti v njegovih javnih izjavah o srečanjih z Bobnarjevo, kar je kasneje pripisal lapsusu.[58]

13. januarja 2026 je Komisija za preprečevanje korupcije sporočila, da je v zadevi Bobnar pri premierju Golobu ugotovila kršenje zakona o integriteti. Njegovo ravnanje, ko je ministrici Bobnar novembra 2022 posredoval sporočila, so na KPK označili kot »v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo«, razkrili pa so tudi SMS sporočili, ki jih je Golob v odzivu označil za nesporni.[59] Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je medtem napovedal, da se bo zadeva nadaljevala s sodno obravnavo, saj da so ugotovitve KPK nezakonite.[59]

Afera Karigador

Aprila 2025 se je predsednik vlade znašel v središču nove afere, ko je bil deležen očitkov o morebitnem konfliktu interesov. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je v zameno za bivanje v zasebni hiši podjetnika Tomaža Subotiča v hrvaški Istri, vlada tega imenovala v sveta zavodov Psihiatrične klinike Ljubljana in Splošne bolnišnice Celje. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zadevo uvrstila v svoj nadzorni postopek, Golob pa je očitke zavrnil, jih označil za politično motivirane in poudaril, da gre za zasebno prijateljsko vez. V odzivu za javnost je navedel, da se s tem preusmerja pozornost od ključnih vladnih reform.[60][61]

Oktobra 2025 je KPK v prvem osnutku ugotovil, da se je Golob ob glasovanju za imenovanje Subotiča v sveta dveh bolnišnic znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov.[62][63] Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je o tem podal izjavo pred novinarji, kjer je bila pristona tudi novinarka oddaje Tarča, ki je o zadevi pred tem obsežneje poročala. Novinarko je pozval, da prostor zapusti, saj ji izjave ni želel dati, kar je Društvo novinarjev Slovenije označilo za omejevanje novinarskega dela.[64] Izjavo je ob tem podala tudi nekdanji novinarki Tarče Nataša Markovič, ki je dejala, da sta bili s kolegico Barbaro Pance pred tem prav tako odpuščeni zaradi "preveč negativnega poročanja o Golobovi vladi."[65][66]

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi je po nizu naznanil na korupcijska tveganja na Roberta Goloba naslovil javno pismo, v katerem je opozoril, da so "Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev" iz njegovega kroga postali stalnica.[67]

Opozicija

Na državnozborskih volitvah leta 2026 je Gibanje Svoboda doživela precejšen upad podpore, a še vedno osvojila največ, 338.102 glasov oziroma 28,66 odstotka, s tem pa 29 poslanskih sedežev. Drugouvrščeno Slovensko demokratsko stranko je prehitela za manj kot odstotek. Golob je izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, kasneje jo je imenoval »vlada narodne enotnosti«,[68] je povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.[69] Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah Socialni demokrati, Levica in Vesna, Demokrati in Resni.ca, medtem ko je zavezništvo NSi+SLS+FOKUS povabilo zavrnilo, kakor tudi sodelovanje v morebitni novi Golobovi vladi.[70][71]

V začetku aprila 2026 so stranke Nova Slovenija, Demokrati. Anžeta Logarja in Resni.ca oblikovale tako imenovani tretji blok sredinskih strank.[72] 17. aprila so Demokrati končali pogajanja z Golobom, saj da so presegla meje političnega dialoga, Gibanje Svoboda pa je njihovo odločitev označilo za politično prevaro. Tretji blok se je kasneje uskladil s SDS in oblikoval vlado, v kateri pa ni bilo Resnice, Svoboda, SD in Levica pa so postale opozicijske stranke. Golobov premierski mandat je tako potekel 4. junija 2026.[73] Ob predaji poslov nasledniku Janezu Janši je ocenil, da zapušča varno in stabilno državo v dobri kondiciji.[74]

7. julija 2026 je Golob napovedal ustanovitev tako imenovane vlade v senci, v kateri bi pod njegovim vodstvom sodelovali tako politični kot nepolitični predstavniki.[75] Po Golobovih besedah bi v več skupinam ustvarjali predloge ukrepov, ki bi bili alternativni ukrepom četrte Janševe vlade.[76][77]

Zasebno življenje

Golob s Tino Gaber

Preko trideset let je bil poročen z Jano Nemec Golob, s katero sta se kasneje ločila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.[3][4][78]

Od jeseni 2022 biva v Ljubljani, skupaj s partnerko Tino Gaber,[79][80][81] s katero sta se poročila septembra 2025.[82]

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ CONOR
  2. ↑ dr. Robert Golob. Predsednik vlade RS in predsednik Gibanja Svoboda. https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 Arhivirano 2022-04-25 na Wayback Machine., vpogled: 25. 4. 2022.
  3. 1 2 3 »Kdo je bodoči voditelj naše države Robert Golob«. Novice Svet24. 30. april 2022. Pridobljeno 10. aprila 2023.
  4. 1 2 »Robert Golob s čela energetske družbe poletel na vrh vlade«. 24ur.com. 24. april 2022. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  5. ↑ »prof. dr. Robert Golob«. Laboratorij za energetske strategije. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  6. ↑ »Dr Robert Golob - Chairman GEN-I | Business Investor Guide«. web.archive.org. 19. april 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2021. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  7. ↑ »»Ni konec. Zdaj se šele začne.««. Mladina.si. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  8. ↑ »Vodstvo - GEN-I«. gen-i.si. Pridobljeno 24. januarja 2022.
  9. ↑ Pavlič, Jernej (2014). Poslovno poročilo (PDF). Zavezništvo Alenke Bratušek. str. 4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. maja 2021. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  10. ↑ https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/ Arhivirano 2021-04-18 na Wayback Machine., vpogled: 30. 4. 2022.
  11. ↑ »STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej«. STA. 24. januar 2022. Pridobljeno 24. januarja 2022.
  12. ↑ »Robert Golob pozitiven na koronavirus«. www.24ur.com. 18. april 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  13. ↑ Kosmač, Gorazd (25. april 2022). »"Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi"«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  14. ↑ Svenšek, Ana; Kozorog Blatnik, Tanja; Masten, Aljoša; Cerar, Gregor; Zavrtanik, Miha; Daugul, Larisa; Kovač, Aleksandra K. (24. april 2022). »Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  15. ↑ »Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija«. RTVSLO.si. 26. april 2022. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  16. ↑ »V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija. 25. april 2022. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  17. ↑ »Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade«. MMC RTV-SLO. 25. maj 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  18. ↑ Da, La. »Golob: Ne moremo imeti podjetij, ki imajo največje dobičke med največjo energetsko draginjo«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  19. ↑ Z, A. S. , M. »Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. februarja 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  20. ↑ »Golob: "Veliko ljudi hodi po Sloveniji in maha z mojim imenom"«. N1. 16. december 2022. Pridobljeno 17. decembra 2022.
  21. ↑ »Mladina: GEN-I preiskujeta policija in tožilstvo #video«. siol.net. 16. december 2022. Pridobljeno 17. decembra 2022.
  22. ↑ »Policija in tožilstvo naj bi preiskovala Gen-I in Goloba«. www.24ur.com. 16. december 2022. Pridobljeno 17. decembra 2022.
  23. ↑ »Golob napovedal reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, za energetsko krizo naslednje leto skoraj pet milijard evrov«. Dnevnik. 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2023. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  24. ↑ Ma, Al. »"Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  25. ↑ Ma, Al. »DZ potrdil ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  26. ↑ »Poslanci, tudi poslanec SDS, po 30 letih ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje«. siol.net. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  27. ↑ »Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS«. 24ur.com. Pridobljeno 7. julija 2023.
  28. ↑ M, A. »Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  29. ↑ Z, M. »Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  30. ↑ »Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije«. N1info.si. Pridobljeno 7. julija 2023.
  31. ↑ Pušnik, Neža (13. julij 2023). »Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše«. N1. Pridobljeno 15. julija 2023.
  32. ↑ »Premier Robert Golob bo začasno prevzel vodenje ministrstva za zdravje«. n1info.si. Pridobljeno 7. oktobra 2023.
  33. ↑ K, G. »Golob: Ministrica Šinko in minister Brežan odhajata zaradi neustreznega ukrepanja«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  34. ↑ P, M. R. , N. (3. oktober 2023). »Ministrica Šinko: Odstopila ne bom, naj me razrešijo«. N1. Pridobljeno 25. oktobra 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  35. ↑ »DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva«. rtvslo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  36. ↑ »SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?«. N1. 4. oktober 2022. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  37. ↑ »Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti«. rtvslo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  38. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  39. ↑ »Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  40. ↑ Z, M. »Fajon: Preveč se ukvarjamo sami s sabo; Vatovec: Treba se je vprašati, kaj je namen rekonstrukcije«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  41. ↑ »Golob šokiral SD in Levico s številom ministrstev, ki jih želi imeti«. www.zurnal24.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  42. ↑ Da, La. »Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co«. rtvslo.si. Pridobljeno 10. januarja 2026.
  43. ↑ »Golob pojasnil, kako je izbral predsednike strank, ki jih vabi na kosilo. Resni.ce tja ne bo«. N1. 10. januar 2026. Pridobljeno 10. januarja 2026.
  44. ↑ Slovenija, R. T. V., Nika Prevc bo na Ljubnem lovila četrto zaporedno zmago v smučarskih skokih, pridobljeno 10. januarja 2026
  45. ↑ »Rutte pisal Golobu in ga obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo«. www.dnevnik.si. 28. maj 2026. Pridobljeno 24. junija 2026.
  46. 1 2 »Rutte okrcal Slovenijo: Spodkopavate našo kolektivno varnost | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. junija 2026.
  47. ↑ J, P. »Rutte: Slovenija ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov BDP-ja za obrambo«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. junija 2026.
  48. ↑ Slovenija, R. T. V., Boris Vezjak: V Golobovi glavi živi mali Janša, pridobljeno 28. januarja 2026
  49. ↑ »Slavoj Žižek: To je prva vlada, ki je dregnila v težke probleme in jih začela spreminjati«. Večer. 4. november 2025. Pridobljeno 28. januarja 2026.
  50. ↑ Ma, T. K. B. , Al. »Golob o zaslišanju Tatjane Bobnar: Dogovorila sva se, da policijo očisti janšistov«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  51. ↑ O, M. R. , M. (23. oktober 2023). »Bobnar in Lindav ostro o pritiskih Goloba na policijo: Nadaljuje Janševo delo«. N1. Pridobljeno 25. oktobra 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  52. ↑ N1 (24. oktober 2023). »Golob po odmevnem pričanju Tatjane Bobnar: Le ena stvar, ki jo je povedala, drži«. N1. Pridobljeno 25. oktobra 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)
  53. ↑ Slovenija, Nejc Furlan, TV. »Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  54. ↑ »Obvestilo o uvedbi preiskave zoper predsednika vlade – Komisija za preprečevanje korupcije«. www.kpk-rs.si. Pridobljeno 20. novembra 2023.
  55. ↑ Ma, Al. »KPK zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico preiskuje premierja Goloba«. rtvslo.si. Pridobljeno 20. novembra 2023.
  56. ↑ »Policija ovadila premierja Goloba zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. oktobra 2024.
  57. ↑ »Golobu očitano kaznivo dejanje dajanja daril; Lindav: Kdo tukaj laže, bo javnost sama presodila«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. oktobra 2024.
  58. ↑ »Premier Golob o svojih izjavah, kdaj je spoznal Tatjano Bobnar: Šlo je za lapsus«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. oktobra 2024.
  59. 1 2 »KPK: Golob kršil integriteto. Ta odgovarja: Edini očitek sta dva SMS-a | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 13. januarja 2026.
  60. ↑ »Premier pod lupo KPK: Je bil dopust v zameno za imenovanje?«. 24ur.com. Pridobljeno 1. maja 2025.[mrtva povezava]
  61. ↑ »Golob odločno zavrača namigovanja. Pirnat ga poziva k odstopu«. 24ur.com. Pridobljeno 1. maja 2025.
  62. ↑ J, A. P. »KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Karigador premierju Golobu očita nasprotje interesov«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. oktobra 2025.
  63. ↑ Z, La Da , M. »KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Bobnar očitke Golobu zožil na dve SMS-sporočili«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. oktobra 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  64. ↑ Z, M. »DNS: Da politiki in njihovi zastopniki odgovarjajo novinarjem, ni svobodna izbira, temveč dolžnost«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. oktobra 2025.
  65. ↑ »TikTok - Make Your Day«. www.tiktok.com. Pridobljeno 9. oktobra 2025.
  66. ↑ Ognjišče, Rok Mihevc, Radio (9. oktober 2025). »Novinarka Markovič o cenzuri Tarče: Golobova vlada poskuša utišati kot še nobena prej«. Radio Ognjišče. Pridobljeno 9. oktobra 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  67. ↑ Z, G. C. , M. »Šumi: Golobov odvetnik s svojimi izjavami škodi pravni državi in spodjeda zaupanje v njeno delovanje«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. oktobra 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  68. ↑ Š, T. L. »Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  69. ↑ Z, M. »Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.
  70. ↑ Š, T. K. B. , T. L. »Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. marca 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  71. ↑ »Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 26. marca 2026.
  72. ↑ Š, T. L. »"Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"«. rtvslo.si. Pridobljeno 2. aprila 2026.
  73. ↑ »Primopredaja poslov med predsednikom vlade Janezom Janšo in dr. Robertom Golobom | GOV.SI«. Portal GOV.SI. 4. junij 2026. Pridobljeno 9. julija 2026.
  74. ↑ »Golob Janši zaželel modrosti. Janša: Hvala za dobro narejeno, napačno bomo popravljali | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 9. julija 2026.
  75. ↑ »Vlada v senci za prihodnost Slovenije - Gibanje Svoboda«. gibanjesvoboda.si (v ameriški angleščini). 7. julij 2026. Pridobljeno 9. julija 2026.
  76. ↑ »Golob napovedal vlado v senci: "Obstaja boljša alternativa od tega, kar spremljamo danes"«. N1. 7. julij 2026. Pridobljeno 9. julija 2026.
  77. ↑ Ma, Al. »"Če bi še vedno imeli vlado, bi nam z našimi argumenti uspelo prepričati tudi poveljništvo Nata"«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. julija 2026.
  78. ↑ »Veste, kdo je žena Roberta Goloba? Našli smo njeno fotografijo«. www.slovenskenovice.si. 26. april 2022. Pridobljeno 28. marca 2023.
  79. ↑ »Premier Golob ekskluzivno v oddaji Preverjeno: S Tino in otroki živimo skupaj«. www.24ur.com. 28. marec 2023. Pridobljeno 28. marca 2023.
  80. ↑ »Robert Golob: Sem v postopku ločitve. Živim skupaj s Tino Gaber in otrokoma«. siol.net. Pridobljeno 28. marca 2023.
  81. ↑ Musić, Irma (28. februar 2023). »Prvi intervju premierjeve partnerke Tine Gaber: Svojo vlogo vidim sedaj drugje«. N1. Pridobljeno 28. marca 2023.
  82. ↑ »(FOTO) Izmenjavo prstanov pospremila pesem Sreča na vrvici, obred vodil Janković«. Dnevnik. 6. september 2025. Pridobljeno 6. septembra 2025.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Robert_Golob&oldid=6708928«