Pojdi na vsebino

Koalicija ustavnega loka

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koalicija ustavnega loka (kratica: KUL) je bilo politično zavezništvo štirih slovenskih parlamentarnih strank, ki so se uvrščale od politične levice do politične sredine. Stranke Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka Alenke Bratušek in Levica so želele z njo zamenjati takratno vlado Janeza Janše. Idejo je oktobra 2020 predstavil ekonomist Jože P. Damijan, ki so ga stranke podprle kot morebitnega tehničnega mandatarja.[1]

Kasneje se je zavezništvu predružil tudi Desus. Stranke Koalicije ustavnega loka so januarja in febraurja 2021 vložile še dva predloga konstruktivne nezaupnice vladi s kandidatom za predsednika vlade Karlom Erjavcem, vendar niso zbrali potrebnega števila glasov.[2] Na kasnejših rednih državnozborskih volitvah leta 2022, so stranke nastopile ločeno.


Stranke

[uredi | uredi kodo]
Stranka Vodja Politični spekter Število poslancev

(2022)

Evropska skupina
Lista Marjana Šarca

LMŠ

Marjan Šarec sredina do leva sredina
14 / 90
 ALDE
Socialni demokrati

SD

Tanja Fajon leva sredina[3]
13 / 90
 S&D
Levica
Luka Mesec levica
6 / 90
 SEL
Stranka Alenke Bratušek

SAB

Alenka Bratušek leva sredina
6 / 90
 ALDE

Dogajanje

[uredi | uredi kodo]

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade 27. januarja 2020 je razpadla njegova manjšinska vladna koalicija, ki so jo poleg LMŠ sestavljale še SD, SMC, SAB, DeSUS in zunajkoalicijska partnerica Levica, ki je v zadnjih mesecih Šarčeve vlade od dogovora odstopila.[4] Voditelji strank koalicije so sporočili, da jih Šarec o odstopu ni obvestil in da so novico izvedeli iz medijev.[5] Šarec je predlagal predčasne volitve in ponovno preštetje, kar se je tudi večini parlamentarnih strank zdela najverjetnejša možnost. Šarec je ob odstopu dejal, da je o skupnem nastopu s SMC na novih volitvah govoril s predsednikom stranke Zdravkom Počivalškom, kar je ta zanikal.[4][6] Novo vlado je 13. marca 2020 uspelo sestaviti Janezu Janši, poleg SDS so v vlado vstopile še SMC, NSi in DeSUS.[7]

Pobuda

[uredi | uredi kodo]

7. oktobra 2020 je ekonomist Jože P. Damijan predstavil Koalicijo ustavnega loka, v katero so se vključile LMŠ, SD, SAB in Levica. Damijan je Janševi vladi očital razgradnjo ustavne ureditve, avtoritarnost in izkoriščanje epidemije koronavirusa.[8] Damijana so vse navedene stranke potrdile tudi kot kandidata za tehničnega mandatarja.[9][8] Z začasno vlado bi državo vodili do predčasnih volitev. Ob tem so v javnost prišli tudi obrisi kadrovskega razreza, pri čemer bi Marjan Šarec (LMŠ) postal minister za obrambo, Tanja Fajon (SD) bi prevzela vodenje zunanjega ministrstva, Alenka Bratušek (SAB) bi se vrnila na čelo ministrstva za infrastrukturo, Luka Mesec (Levica) pa bi prevzel okoljski ali resor za kulturo.[10] Koalicija KUL je napovedala prizadevanja, da na svojo stran dobi tudi koalicijske poslance, saj sami 46 glasov, potrebnih za nezaupnico, niso imeli.[8] Damijan je vabilo v koalicijo poslal tudi strankama SMC in Nova Slovenija, ki sta ponudbi zavrnili.[11][12][13]

Konstruktivna nezaupnica

[uredi | uredi kodo]
Karl Erjavec

Pozno jeseni leta 2020 je Karl Erjavec napovedal ponovno kandidaturo za mesto predsednika stranke DeSUS. Še pred kongresom se je srečal tako z Janezom Janšo kot z Jožetom P. Damijanom. 5. decembra je bil tudi uradno izvoljen za predsednik stranke.[14] Ob tem so se začela ugibanja, da bi Erjavec lahko postal mandatar Koalicije ustavnega loka in tako zamenjal Damijana.[15]

Erjavec je v ponedeljek po kongresu opravil pogovor s poslansko skupino. Sporočil je, da v Janševi vladi kot minister ne bo sodeloval, saj da si v tretje tega več ne želi.[16] Priznal je, da je vlada ustrezno uresničila zaveze iz koalicijske pogodbe, a da ga motijo stvari, ki nanjo niso vezane.[16] V javnost so nekaj dni po Erjavčevi ponovni izvolitvi prišle informacije o njegovem aktivnem delu na izstopu iz koalicije, ki naj bi ga predlagal tudi poslanski skupini, a ga je ta zavrnila. Robert Polnar je naslednji dan potrdil, da imajo štirje poslanci pripravljene izstopne izjave iz DeSUS, če se Erjavčeve težnje ne bi umirile, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.[17][18][19][20][21][22] Ob tem bi poslanci ustanovili lastno poslansko skupino nepovezanih poslancev.[17][18] 17. decembra 2020 je Erjavec sklical izvršni odbor in svet stranke, ki sta se odločila za izstop iz vladne koalicije in sicer še tisti dan. Prav tako je svet stranka Erjavca podprl kot mandatarja Koalicije ustavnega loka.[23]

Konec decembra 2020 je predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec sporočil, da so stranke koalicije KUL dosegle soglasje, da bo mandatar Koalicija ustavnega loka, ki bo poskusila zrušiti tretjo Janševo vlado. 15. decembra 2020 je Erjavca uradno podprla Lista Marjana Šarca, 29. decembra še Socialni demokrati. Erjavec je vložitev nezaupnice napovedal za 15. januar 2021 in povedal, da pričakuje 43 poslanskih podpisov (potrebna večina je 46 poslanskih glasov). Ob tem je napovedal tudi ponovne pogovore s Stranko modernega centra, ki je koalicijo KUL in Erjavca prej že večkrat zavrnila.[24][25][26]

Karl Erjavec je 15. januarja v državni zbor vložil nezaupnico proti 14. vladi Republike Slovenije, za katero je zbral 42 poslanskih podpisov. Podprle so ga Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka Alenke Bratušek in Levica, Erjavcu pa ob tem ni uspelo pridobiti polne podpore lastne poslanske skupine; podpise so prispevali Franc Jurša, Ivan Hršak in Jurij Lep, zaradi nestrinjanja z vsebino nezaupnice pa je podporo odrekel Branko Simonovič.[27][28] Slednji je svojo nepodporo utemeljil s tem, da je bil zdravstveni resor v rokah DeSUS-ovega ministra Tomaža Gantarja in bi s podporo nezaupnice izrekel nezaupnico lastni stranki.[27]

Zaradi več okužb v poslanskih skupinah opozicijskih strank je Karl Erjavec 19. januarja, dan pred glasovanjem o nezaupnici, umaknil svoje mandatarstvo, s čimer je nezaupnica propadla.[29] Ob tem je napovedal, da jo bo ponovno vložil, ko bodo omogočeni pogoji glasovanja na daljavo.[30] Erjavec je nezaupnico ponovno, a takrat z desetimi poslanskimi podpisi, vložil 10. februarja 2021.[31] Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Podprlo jo je 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela.[32][33][34]

Po propadli nezaupnici je strankarska kohezija v stranki DeSUS začela upadati. Erjavec je zato marca 2021 odstopil kot predsednik in izstopil iz stranke.[35][36] DeSUS se nato kot partner v koaliciji KUL ni obdržal, saj poslanska skupina ni soglašala z vsemi zavezami.

Preostale stranke KUL so v nadaljevanju vložile več interpelacij zoper ministre; dvakrat proti Simoni Kustec in Alešu Hojsu, po eno pa proti Janezu Ciglerju Kralju, Vasku Simonitiju, Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku. Nobena interpelacija ni dobila zadostne podpore v parlamentu. Prav tako ne ustavna obtožba, ki jo je KUL vložil premierja Janšo.[37] LMŠ, SD, Levica in SAB so 26. septembra 2021 podpisale Sporazum o povolilnem sodelovanju.[38]

Prihod Roberta Goloba in volitve

[uredi | uredi kodo]

24. januarja je Robert Golob, eden od omenjanih vstopnikov v državno politiko, napovedal kandidaturo za predsednika stranke Zelena dejanja.[39] Predsedniki strank koalicije KUL Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek so mu ob tem poslali vabilo na skupni pogovor.[39]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 24. aprila 2022, sta se v parlament prebili le stranki Socialni demokrati, ki prejela 7 poslanskih mest, in Levica, ki jih je prejela 5 in postali najmanjši parlamentarni stranki. Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek sta iz državnega zbora izpadli. Število poslanskih mest Koalicije ustavnega loka se je tako z 41 zmanjšalo na ducat.[40] Gibanje Svoboda, ki sicer ni del KUL, je prejela 41 poslanskih mest.

Po volitvah je Robert Golob napovedal, da bi lahko v njegovi vladi sodelovala tudi vodji izpadlih strank KUL Marjan Šarec in Alenka Bratušek. Sprva se ju je omenjalo na ministrskih mestih, kasneje pa kot možna državna sekretarja.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. decembra 2021.
  2. ↑ »Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev«. 15. februar 2024.
  3. ↑ https://socialnidemokrati.si/o-stranki/. Pridobljeno 10. februarja 2022. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  4. ↑ 4,0 4,1 27.01.2020 Odstop predsednika vlade RS Marjana Šarca, pridobljeno 1. februarja 2022
  5. ↑ Odstop Marjana Šarca 1. DEL, pridobljeno 1. februarja 2022
  6. ↑ »Ura moči: Počivalšek: Mi nismo nikogar izdali #video«. siol.net. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  7. ↑ »STA: Slovenija dobila 14. vlado«. www.sta.si. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 »Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  9. ↑ »Damijan: Prizadevali si bomo za konstruktivno nezaupnico do božiča«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  10. ↑ »Tako si je koalicija KUL razdelila ministrska mesta«. zurnal24.si. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  11. ↑ »Politika: Od Šarčevega odstopa do Janševe vlade in iskanja "novega Drnovška"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  12. ↑ »Počivalšek zavrnil ponudbo: SMC ni na prodaj«. www.delo.si. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  13. ↑ »Počivalšek zavrnil KUL; Damijan: Med poslanci, kot kaže, imamo dovolj podpore«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  14. ↑ »Na vrhu DeSUS-a znova Karl Erjavec. Pred stranko pogovori o vlogi v vladi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  15. ↑ »Karl Erjavec je možna opcija za mandatarja«. www.delo.si. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  16. ↑ 16,0 16,1 »Erjavec: Če se bo ponavljalo in bo situacija nevzdržna, potem pač ne sodeluješ«. rtvslo.si. 7. december 2020. Pridobljeno 7. decembra 2020.
  17. ↑ 17,0 17,1 »Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video«. siol.net. Pridobljeno 11. decembra 2020.
  18. ↑ 18,0 18,1 STA (11. december 2020). »Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino«. www.primorske.si. Primorske novice. Pridobljeno 11. decembra 2020.
  19. ↑ Slovenija, Multimedijski center RTV. »Dnevnik«. RTV 4D. Pridobljeno 10. decembra 2020.
  20. ↑ Požar, Bojan (9. december 2020). »twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272«. Twitter. Pridobljeno 10. decembra 2020.
  21. ↑ Mayer, Mirko (9. december 2020). »twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665«. Twitter. Pridobljeno 10. decembra 2020.
  22. ↑ »Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video«. siol.net. Pridobljeno 10. decembra 2020.
  23. ↑ »DeSUS že sporočil Janši: Odhajamo #video«. siol.net. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  24. ↑ »Erjavec bo 15. januarja vložil konstruktivno nezaupnico«. www.24ur.com. Pridobljeno 10. januarja 2021.
  25. ↑ »Erjavec brez večine vztraja z nezaupnico, vložili jo bodo 15. 1«. siol.net. Pridobljeno 10. januarja 2021.
  26. ↑ »Janša: Mislim, da bo ta vlada uspešno zaključila mandat«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. januarja 2021.
  27. ↑ 27,0 27,1 »Erjavec: Nočemo rušiti vlade, želimo ustaviti rušenje države. Janša: Gre za pobalinsko nagajanje,«. RTVSLO.si. Pridobljeno 15. januarja 2021.
  28. ↑ »Vložili predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi«. www.delo.si. Pridobljeno 15. januarja 2021.
  29. ↑ »Erjavec s ponovno vložitvijo ne namerava čakati na spremembe poslovnika DZ-ja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 19. januarja 2021.
  30. ↑ »Erjavec: Konstruktivno nezaupnico bomo vložili takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za delo«. www.24ur.com. Pridobljeno 19. januarja 2021.
  31. ↑ »Prizor je bil enak, le da so imeli tokrat v rokah še manj glasov #video«. siol.net. Pridobljeno 10. februarja 2021.
  32. ↑ »Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev«. RTVSLO.si. Pridobljeno 15. februarja 2021.
  33. ↑ »Konstruktivna nezaupnica: Erjavcu ni uspelo zbrati dovolj glasov«. www.24ur.com. Pridobljeno 15. februarja 2021.
  34. ↑ »Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi«. siol.net. Pridobljeno 15. februarja 2021.
  35. ↑ »Erjavec izstopil iz DeSUS-a: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. marca 2021.
  36. ↑ »Erjavec: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke«. www.24ur.com. Pridobljeno 10. marca 2021.
  37. ↑ »Kdo sploh ima večino v parlamentu?«. RTVSLO.si. Pridobljeno 27. maja 2021.
  38. ↑ »Opozicijski četverček podpisal sporazum o povolilnem sodelovanju«. N1. 28. september 2021. Pridobljeno 2. februarja 2022.
  39. ↑ 39,0 39,1 »Golob bo v sredo kandidiral za predsednika stranke Z.dej, KUL ga vabi na pogovor«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. januarja 2022.
  40. ↑ »Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. maja 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Koalicija_ustavnega_loka&oldid=6261988«