Karl Erjavec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Karl Erjavec
Portret
Minister za obrambo
Republike Slovenije
Na položaju
13. september 2018 – 13. marec 2020
PredhodnikAndreja Katič
NaslednikMatej Tonin
Na položaju
2004 – 2008
PredhodnikAnton Grizold
NaslednikLjubica Jelušič
Minister za zunanje zadeve
Republike Slovenije
Na položaju
10. februar 2012 – 13. september 2018
PredhodnikSamuel Žbogar
NaslednikMiro Cerar
Minister za okolje in prostor
Republike Slovenije
Na položaju
2008 – 2010
PredhodnikJanez Podobnik
NaslednikRoko Žarnić
Osebni podatki
Rojstvo21. junij 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (60 let)
Aiseau-Presles[d]
Politična strankaDeSUS
Poklicpolitik, odvetnik, pravnik

Karl Viktor Erjavec, slovenski politik, pravnik, * 21. junij 1960, Aiseau, Belgija.

Erjavec je predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS). Bil je minister v šestih vladah. V vladi Janeza Ivana Janše (2004-2008) je bil minister za obrambo. Ko je predsedoval Borut Pahor (2008-2011) je bil minister za okolje in prostor. Po letu in pol je odstopil s položaja. Ko je Janez Ivan Janša drugič postal slovenski premier (2012-2013), je Erjavec dobil mesto ministra za zunanje zadeve; isto mesto je zasedel v naslednji vladi pod vodstvom Alenke Bratušek in v 12. vladi Republike Slovenije, ko je bil premier dr. Miro Cerar. Kot minister je sodeloval tudi v vladi Marjana Šarca, in sicer je znova prevzel obrambni resor.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 21. junija 1960 v Aiseauju v Belgiji. Ime Viktor je dobil po belgijski tradiciji, da najstarejši sin podeduje očetovo ime. Oče je bil po poklicu tesar in večkratni državni prvak v kajaku; v Belgijo se je preselil zaradi slabih ekonomskih razmer in tam delal kot rudar. Iz Belgije se je Karl vrnil z 12 leti. Maturiral je na gimnaziji v Kranju. Kljub želji po študiju slikarstva se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in diplomiral leta 1985. Do leta 1990 je bil zaposlen v gospodarstvu, leta 1990 pa je postal član Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj in bil imenovan za sekretarja za občo upravo in druge pravne zadeve. Član prve stranke je postal leta 1993, ko se je včlanil v SKD. Med letoma 1995 in 2000 se je v Uradu varuha človekovih pravic RS ukvarjal z zadevami, povezanimi z varovanjem temeljnih človekovih pravic. Bil je vodja kabineta pri varuhu človekovih pravic in direktor strokovne službe. Od leta 2001 do leta 2004 je bil državni sekretar za pravosodno upravo na Ministrstvu za pravosodje RS. Po razpadu stranke SLS+SKD je ostal član SLS-a, vendar je zaradi neuresničenih ambicij stranko zapustil in se maja 2004 pridružil LDS.

Državna politika[uredi | uredi kodo]

Minister za obrambo[uredi | uredi kodo]

Erjavec kot obrambni minister

LDS je zapustil zelo hitro in se tik pred volitvami leta 2004 na povabilo Antona Rousa vključil v DeSUS. 20. maja 2005 je postal predsednik stranke DeSUS. V času vlade Janeza Janše, kjer je zasedel mesto ministra za obrambo, je večkrat zagrozil z odhodom iz koalicije, vendar do uresničitve odhoda ni prišlo. Pod njegovim vodstvom ministrstva je bila sklenjena pogodba o največjem nakupu orožja v slovenski zgodovini, ki je kasneje postala afera. Ne glede na to je postal prvi obrambni minister v Sloveniji, ki je na funkciji ostal celoten mandat.

Minister za okolje in prostor[uredi | uredi kodo]

Bil je minister za okolje Republike Slovenije v Pahorjevi vladi; 26. januarja 2010 je odstopil s položaja zaradi afere s smetmi. K razrešitvi Erjavca je premierja Pahorja takrat pozvalo Računsko sodišče Republike Slovenije pod vodstvom Igorja Šoltesa.

Z avstrijsko zunanjo ministrico Karin Kneissl.

Minister za zunanje zadeve[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi svoje stranke in dobil poslanski mandat. DeSUS je pod Erjavčevim vodstvom vstopil v 10. vlado Republike Slovenije pod vodstvom prvaka Slovenske demokratske stranke Janeza Janše. Erjavec je zasedel položaj ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije. Zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki je bremenilo tudi Janšo, je DeSUS zapustil koalicijo.[1] Stranka je vstopila v novo vlado Alenke Bratušek, kjer je Erjavec ostal na položaju zunanjega ministra, prav tako v času vlade Mira Cerarja, v kateri je bila stranka, po zgodovinskem uspehu na volitvah (10 poslanskih mest), druga največja koalicijska stranka.

V času Cerarjeve vlade je Erjavčevo ministrovanje pretresel največji diplomatski škandal v Sloveniji, ko so hrvaški obveščevalci prisluškovali slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik, ki sta o pomembnih vsebinah v zvezi z arbitražno sodbo med Slovenijo in Hrvaško govorila po nezavarovani telefonski liniji.[2] Afera je zatresla arbitražni postopek, od katerega je Republika Hrvaška zaradi - po njihovem mnenju - nespoštovanja pravil s strani Slovenije odstopila. Arbitražno sodišče se je izreklo, da je bil dogodek sicer napaka Slovenije, a da na potek razsodbe ne bo vplivala. Kljub temu je Hrvaška napovedala, da arbitražne razsodbe ne po upoštevala, saj da je zanjo nična.[3] Erjavec je zavrnil svojo objektivno odgovornost in zavrnil odstop, h kateremu ga je pozvala opozicija.[4][5]

Minister za obrambo v Šarčevi vladi[uredi | uredi kodo]

Pred državnozborskimi volitvami 2018 je Erjavec z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem oblikoval t. i. Levi blok, ki je nasprotoval sodelovanju v vladi Janeza Janše ob njegovi morebitni zmagi na volitvah. K bloku je Erjavec povabil tudi druge leve stranke, a se mu ni pridružila nobena. DeSUS je na volitvah doživel enega najnižjih rezultatov v svoji zgodovini; prejeli so 43.129 glasov oz. 4,91 % glasov in tako pet poslanskih mest oz. za polovico manj kot v prejšnjem mandatu. Prav tako se Karlu Erjavcu ni uspelo prebiti v parlament. DeSUS je zavrnil koalicijska pogajanja z zmagovalko volitev Slovensko demokratsko stranko, so se pa udeležili pogajanj z drugouvrščenim Marjanom Šarcem in njegovo Listo Marjana Šarca, kljub temu, da je v volilni kampanji Erjavec zatrjeval, da Slovenija potrebuje izkušene politike in da bo "nov obraz nova napaka".[6] Erjavec je v Šarčevi vladi zasedel mesto ministra za obrambo.

Pretres v stranki[uredi | uredi kodo]

Januarja 2020, dobro leto po nastopu Šarčeve vlade, je v stranki DeSUS potekal kongres. Poleg Erjavca je kandidaturo napovedala tudi njegova kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.[7] V stranki se je kazalo nezadovoljstvo z Erjavčevim vodenjem stranke, ki je vplivalo tudi na padec podpore na volitvah in v javnomnenjskih raziskavah. Erjavec naj bi užival podporo vodstva stranke in poslanske skupine, Pivčeva pa večjo podporo v pokrajinskih odborih, Pivčevo naj bi podpiral tudi premier Šarec. Na kongresu je Aleksandra Pivec prejela 143 glasov, Erjavec pa 80, s čimer je po štirih mandatih moral prepustiti vodenje stranke.[8] Ob tem je napovedal odstop z mesta obrambnega ministra in umik iz politike, ostaja pa član stranke.[9] Do padca Šarčeve vlade čez dva meseca Erjavec ni odstopil.[10] Po aferah zoper Pivčevo in posledičnem odstopu z mesta predsednice je Erjavec napovedal kandidaturo na izrednem kongresu, ki je potekal 5. decembra 2020. Prejel je 146, protikandidat Srečko Felix Krope pa 71 glasov. S tem rezultatom je Erjavec po 10 mesecih spet prevzel vodenje stranke.[11] Erjavca se je ob tem že omenjalo za morebitnega mandatarja Koalicije ustavnega loka, a je to sprva označil za špekulacije, kasneje, 15. decembra, pa novico potrdil.[12] Kot prva med strankami ga je podprla Lista Marjana Šarca.[12] Poslanska skupina je sporočila, da ji Erjavec možnosti izstopa iz Janševe vlade pred kongresom ni omenjal, zato so jih njegove poteze kasneje razočarale, štirje poslanci so v primeru Erjavčevih solo zagrozili tudi izstop iz poslanske skupine DeSUS, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.[13][14][15][16][17][18]

Mandatar Koalicije ustavnega loka[uredi | uredi kodo]

Konec decembra 2020 je Erjavec sporočil, da so dosegli soglasje, da bo mandatar Koalicija ustavnega loka, ki bo poskusila zrušiti tretjo Janševo vlado. 15. decembra 2020 ga je uradno podprla Lista Marjana Šarca, 29. decembra še Socialni demokrati. Erjavec je vložitev nezaupnice napovedal za 15. januar 2021 in povedal, da pričakuje 43 poslanskih podpisov (potrebna večina je 46 poslanskih glasov). Ob tem je napovedal tudi ponovne pogovore s Stranko modernega centra, ki je koalicijo KUL in Erjavca prej že večkrat zavrnila.[19][20][21]

Karl Erjavec je 15. januarja v državni zbor vložil nezaupnico proti 14. vladi Republike Slovenije, za katero je zbral 42 poslanskih podpisov. Podprle so ga Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka Alenke Bratušek in Levica, Erjavcu pa ob tem ni uspelo pridobiti polne podpore lastne poslanske skupine; podpise so prispevali Franc Jurša, Ivan Hršak in Jurij Lep, zaradi nestrinjanja z vsebino nezaupnice pa je podporo odrekel Branko Simonovič.[22][23] Slednji je svojo nepodporo utemeljil s tem, da je bil zdravstveni resor v rokah DeSUS-ovega ministra Gantarja in bi s podporo nezaupnice izrekel nezaupnico lastni stranki.[22]

Zaradi več okužb v poslanskih skupinah opozicijskih strank je Karl Erjavec 19. januarja, dan pred glasovanjem o nezaupnici, umaknil svoje mandatarstvo, s čimer je nezaupnica propadla.[24] Ob tem je napovedal, da jo bo ponovno vložil, ko bodo omogočeni pogoji glasovanja na daljavo.[25]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Je avtor številnih člankov o varstvu temeljnih človekovih pravic in o delovanju pravosodnega sistema. Pogosto pa je tudi predaval na različnih strokovnih seminarjih in posvetih. Govori francosko in angleško. Je poročen in ima dve hčerki.

Razglašen je bil za Politični obraz leta 2010.[26]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Desus.si - Sklep o izstopu iz koalicije in iz vlade RS
  2. "So Hrvati prisluškovali slovenskim novinarjem? #arbitraža". siol.net. Pridobljeno dne 2020-12-17.
  3. "Arbitražna razsodba je znana, kateri so naslednji koraki?". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-12-17.
  4. "Simona Drenik: Objektivna odgovornost je pač neki široki pravni pojem". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-12-17.
  5. "Tonin po razkritju glede arbitražne prisluškovalne afere pričakoval odstop Erjavca". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-12-17.
  6. Vede, Anže (2. junij 2018). "Nov obraz bo nova napaka - Karl Erjavec". YouTube. Anže. Pridobljeno dne 6. 12. 2020.
  7. "V boj za vodjo DeSUS-a tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec". MMC RTV-SLO. Pridobljeno dne 2019-11-14.
  8. "Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-01-19.
  9. "Erjavec po hudem porazu napovedal odstop z ministrskega položaja #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-08-07.
  10. Jančič, Vir: spletni časopis/ Peter. "Karl Erjavec še ni odstopil - demokracija.si". www.demokracija.si. Pridobljeno dne 2020-08-07.
  11. "Dan odločitve v DeSUS-u: Vajeti stranke znova prevzema Erjavec". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-12-05.
  12. 12,0 12,1 "V stranki DeSUS bodo v četrtek odločali o izstopu iz koalicije in izključitvi Polnarja". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2020-12-17.
  13. "Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-12-11.
  14. STA (11. 12. 2020). "Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino". www.primorske.si. Primorske novice. Pridobljeno dne 11. 12. 2020.
  15. Slovenija, Multimedijski center RTV. "Dnevnik". RTV 4D. Pridobljeno dne 2020-12-10.
  16. "https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2020-12-10. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  17. "https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2020-12-10. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  18. "Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-12-10.
  19. "Erjavec bo 15. januarja vložil konstruktivno nezaupnico". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-01-10.
  20. "Erjavec brez večine vztraja z nezaupnico, vložili jo bodo 15. 1". siol.net. Pridobljeno dne 2021-01-10.
  21. "Janša: Mislim, da bo ta vlada uspešno zaključila mandat". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-01-10.
  22. 22,0 22,1 "Erjavec: Nočemo rušiti vlade, želimo ustaviti rušenje države. Janša: Gre za pobalinsko nagajanje,". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-01-15.
  23. "Vložili predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi". www.delo.si. Pridobljeno dne 2021-01-15.
  24. "Erjavec s ponovno vložitvijo ne namerava čakati na spremembe poslovnika DZ-ja". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-01-19.
  25. "Erjavec: Konstruktivno nezaupnico bomo vložili takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za delo". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-01-19.
  26. Revijaobrazi.si - Politični obraz leta 2010 je Karl Erjavec

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Politične funkcije
Predhodnik: 
Anton Grizold
Minister za obrambo
2004–2008
Naslednik: 
Ljubica Jelušič
Predhodnik: 
Janez Podobnik
Minister za okolje
2008–2010
Naslednik: 
Roko Žarnić
Predhodnik: 
Samuel Žbogar
Minister za zunanje zadeve
2012-2018
Naslednik: 
Miroslav Cerar ml.
Predhodnik: 
Andreja Katič
Minister za obrambo
2018-
Naslednik: 
/