Božo Cerar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo16. oktober 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (69 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklicpravnik, diplomat
Pomembnejša delaDiplomacija za kulisami, Opazovalci, Washingtonski zapiski in Diplomatska zaščita
OtrociJanez Jaka Cerar, Tanja Cerar por. Golli, Veronika Cerar
StaršiJoža Cerar (roj. Grebenc) in Ivan Cerar
PodpisAccession Treaty 2005 Slovenia.png

Božo Cerar, slovenski pravnik in diplomat, * 16. oktober 1949, Ljubljana.

Življenjepis in izobrazba[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 16.10.1949 v Ljubljani, očetu Ivanu in materi Joži, rojeni Grebenc. Osnovno šolo je obiskoval v Dolskem in Ljubljana-Polju. Leta 1968 je maturiral na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, kjer je leta 1973 tudi končal študij prava. Magisterij iz diplomatskih ved je opravil na univerzi Westminster, doktorat iz mednarodnega prava na temo diplomatske zaščite pa je pridobil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Zgodnja kariera[uredi | uredi kodo]

Svojo diplomatsko pot je začel v času Jugoslavije in sicer leta 1974 kot pripravnik v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu (ZSZZ). Od 1977 do 1981 je kot vicekonzul služboval na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Sydneyu (Avstralija) in od 1985 do 1989 kot I. sekretar za tisk in kulturno sodelovanje na veleposlaništvu SFR Jugoslavije v Grčiji. Med drugim se je zavzemal za večjo rabo in enakopravnost slovenskega jezika v jugoslovanski diplomaciji, še posebej v stikih z izseljenci in slovensko govorečimi jugoslovanskimi državljani.  V času med prvim in drugim službovanjem v tujini je bil sekretar odbora za mednarodno sodelovanje Zveze sindikatov Slovenije. Ob razpadu SFRJ je opravljal naloge vodje Uprave v ZSZZ za zahodno Evropo. Svoje delovanje v korist slovenskega osamosvajanja v zadnjih mesecih nekdanje federacije in prvih tednih mlade slovenske države je opisal v knjigah  Diplomacija za kulisami (2000) in Opazovalci (2011). Besedilo prve je bilo v nadaljevanjih kot podlistek objavljeno tudi v dnevniku Delo.

Delo na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije[uredi | uredi kodo]

Delo v ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Republike  Slovenije je začel naslednje jutro po proglasitvi neodvisnosti. Poleti 1991, po sklenitvi sporazuma na Brionih, ga je vlada Republike Slovenije imenovala za koordinatorja  skupine oficirjev za zvezo, ki so na terenu skrbeli za povezavo med slovenskimi oblastmi in opazovalci Evropske unije, ki so nadzirali premirje med enotami slovenske teritorialne obrambe ter policije in jugoslovanski vojsko in nato umik slednje iz Slovenije.  V drugi polovici leta je vodil sektor za evropske države in Severno Ameriko, enega od takrat dveh sektorjev v MZZ. Spomladi 1992 je kot začasni odpravnik poslov odprl slovensko veleposlaništvo v Londonu, Veliki Britaniji in tam služboval do 1996. Tega leta je postal državni podsekretar in vodja kabineta ministra za zunanje zadeve, najprej Zorana Thalerja, nato Davorina Kračuna in potem ponovno Zorana Thalerja. Od leta 1997 do 2001 je opravljal dolžnosti veleposlanika Republike Slovenije v Kanadi. Po vrnitvi domov je v MZZ najprej  vodil sektor za multilateralne zadeve in nato sektor za Nato. Kot vnet zagovornik povezovanja čez Atlantik in Nata je bil zelo aktiven pred referendumom o slovenski vključitvi v zavezništvo. Leta 2004 je postal veleposlanik republike Slovenije na Poljskem. V vladi Janeza Janše je bil v letih 2005-2006 namestnik ministra za zunanje zadeve. Naloge stalnega predstavnika Republike Slovenije v Natu je opravljal od leta 2007 do 2011. Po vrnitvi je bil državni sekretar v MZZ v drugi vladi Janeza Janše in nato še državni sekretar na istem ministrstvu v času vlade Alenke Bratušek. Svojo diplomatsko pot je zaključil kot veleposlanik Republike Slovenije v ZDA in Mehiki od 2013 do 2017.

Objavljena dela[uredi | uredi kodo]

Poleg že omenjenih dveh knjig je s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov izdal še knjige z naslovi Diplomatska zaščita (2001)[1], Faux pas (2013), Washingtonski zapiski (2018)[2], vrsto strokovnih člankov ( COBBIS) kot tudi terminološki priročnik Diplomatski pojmovnik (2019)[3]. Objavil je tudi več leposlovnih knjig, nazadnje avtobiografsko delo Zgodbe iz mladosti (2019)[4]. Veronika in letalo ropotalo/Veronika and the rattle plane (2001[5]), Uganke za Veroniko/Zagadki dla Weroniki (2005[6]), Gorska ribica gre na morje/Little mountain-fish goes to sea (2015)[7] in Hrib nad dedkovo hišo/The hill beyond grandpa's house (2018) so dela namenjena otrokom, zgodba Dnevi preizkušenj (2001) pa mladostnikom. Pod psevdonimom Božidar T. Dolenc je objavil tudi delno avtobiografski roman za odrasle v treh knjigah (2000, 2012, 2018) pod naslovom Grenke pomaranče. Gre za eno redkih slovenskih literarnih del s tematiko diplomacije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Cerar, Božo (2001). Diplomatska zaščita. samozal. ISBN 9789612361501. 
  2. Systems, eZ. "Washingtonski zapiski / NOVOSTI / Knjige / Knjižni program / Knjižni program / Modrijan založba - Modrijan". www.modrijan.si. Pridobljeno dne 2018-06-19. 
  3. Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. "Diplomatski pojmovnik :: COBISS+". plus.cobiss.si. Pridobljeno dne 2019-04-05. 
  4. Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. "Zgodbe iz mladosti :: COBISS+". plus.cobiss.si. Pridobljeno dne 2019-08-18. 
  5. Cerar, Božo (2001). Veronica and the rattleplane (angleščina). samozal. ISBN 9789612361723. 
  6. Cerar, Božo; Łozińska, Bozena; Plackowski, Adam (2005). Uganke za Veroniko = Zagadki dla Weroniki (poljščina). Mysłowice: IRBA. 
  7. Cerar, Božo; Pregelj, Vladimir N; Zupančič, Miro; Zupančič, Metka (2015). Gorska ribica gre na morje = Little mountain-fish goes to sea. Petrovče; Celje: Triartes ; Grafika Gracer. ISBN 9789619309032. 

Viri[uredi | uredi kodo]