Slovenska demokratska stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenska demokratska stranka
Slovenian Democratic Party
Vodja Janez Janša
Ustanovljena 16. februar 1989
Sedež Ljubljana
Ideologija Konservatizem,
Liberalni konservatizem,
Nacionalizem,
Politična pozicija Desna
Mednarodna pripadnost Centrist Democrat International,
International Democrat Union
Evropska pripadnost Evropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupina Evropska ljudska stranka
Matične barve rumena in modra
Državni zbor
19 / 90
Evropski parlament
3 / 8
Spletna stran
http://www.sds.si

Slovenska demokratska stranka (kratica SDS) je slovenska parlamentarna politična stranka, ki se uvršča na politično desnico.

Trenutni predsednik stranke je Janez Janša. Stranka izdaja tudi glasilo Nova pot.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stranka je bila kot Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) ustanovljena 16. februarja 1989. France Tomšič je bil prvi predsednik te stranke, novembra 1989 pa ga je zamenjal Jože Pučnik. Istega leta se je na prvem kongresu preimenovala iz zveze v stranko: Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS). Na tretjem kongresu maja 1993 je bil za predsednika SDSS izvoljen Janez Janša, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika na kongresih stranke leta 1995, 1999, 2001, 2005, 2009 in 2013, 2017. [1]

Leta 2003 se je stranka preimenovala v Slovensko demokratsko stranko.

Kot večina večjih strank ima tudi SDS svoj podmladek. Slovenska demokratska mladina je bila ustanovljena oktobra 1989. Njen prvi predsednik je bil Matej Makarovič, trenutno pa jo vodi Žan Mahnič.

Predsednik stranke[uredi | uredi kodo]

Predsednik stranke Janez Janša

Poslanska skupina[uredi | uredi kodo]

Evropski poslanci[uredi | uredi kodo]

Romana Tomc Milan Zver Patricija Šulin
Romana Tomc 2015.jpg Milan Zver 2011.jpg Patricija Šulin 2015.jpg

Dosežki na volitvah[uredi | uredi kodo]

Sedeži v državnem zboru[uredi | uredi kodo]

Rezultati volitev[uredi | uredi kodo]

Volitve Št. glasov  % Sedeži +/– Uvrstitev Vlada
1990 79,951 7.4
6 / 80
Rast 6 Rast 7. Koalicija
1992 39,675 3.3
4 / 90
Upad 2 Upad 8. Koalicija
1996 172,470 16.3
16 / 90
Rast 12 Rast 3. Opozicija
2000 170,228 15.8
14 / 90
Upad 2 Rast 2. Opozicija
2004 281,710 29.0
29 / 90
Rast 15 Rast 1. Koalicija
2008 307,735 29.2
28 / 90
Upad 1 Upad 2. Opozicija
2011 288,719 26.1
26 / 90
Upad 2 Stagnacija 2. Koalicija
(2012-2013)

Opozicija
(2013-2014)

2014 181,052 20.7
21 / 90
Upad 5 Stagnacija 2. Opozicija

Podporniki[uredi | uredi kodo]

Podporniki stranke SDS so, med drugimi, ekonomist Ljubo Sirc, filozof Ivo Urbančič, sociolog Frane Adam, zgodovinarja Vasko Simoniti in Alenka Puhar, pisatelj Drago Jančar, pesnik in urednik Niko Grafenauer, literarni zgodovinar Janko Kos, teolog Janez Juhant, ter pesnika Dane Zajc in Tone Kuntner. Javno jo podpirajo še Miran Pavlin, Aleš Čeh, Sebastjan Cimirotič, Katja Koren, Davo Karničar, Marta Zore, Miki Muster, Radko Polič in Roman Končar, ter Jernej Kuntner.[navedi vir]

Bivši podporniki[uredi | uredi kodo]

Nekdanji podporniki, zdaj disidenti, ki so jo zapustili so Peter Jambrek, Gregor Virant in Jože P. Damijan. Miha Brejc je postal nezaželena oseba, ko je Gregor Virant ustanovil svojo stranko, ki jo je Peter Jambrek označil kot stranko "razžaljenih in ponižanih".[2] Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov Dimitrij Rupel.[3]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2017-05-22. 
  2. ^ Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev, Dnevnik, 25. oktober 2011
  3. ^ "Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil". www.delo.si. Pridobljeno dne 2017-05-22. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]