Slovenska demokratska stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slovenska demokratska stranka
VodjaJanez Janša
Ustanovljena16. februar 1989
SedežTrstenjakova ulica 8, Ljubljana
Član  (2013)30.000[1]
Ideologijakonservatizem,[2]
liberalni konservatizem,
nacionalizem,[3][4]
desni populizem[5][6][7]
Politična pozicijadesnica
Mednarodna pripadnostCentrist Democrat International,
International Democrat Union
Evropska pripadnostEvropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupinaEvropska ljudska stranka
Matične barverumena in modra
Državni zbor
25 / 90
Evropski parlament
2 / 8
Spletna stran
www.sds.si
Zastava stranke
Zastava Slovenske demokratske stranke

Slovenska demokratska stranka (kratica SDS) je slovenska parlamentarna politična stranka, ki se uvršča na politično desnico. Trenutni predsednik stranke je Janez Janša.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nastanek[uredi | uredi kodo]

Slovenska demokratska stranka je naslednica Socialdemokratske zveze Slovenije in Slovenske demokratične zveze,[2][8][9][10] najpomembnejših političnih strank Demokratične opozicije Slovenije (koalicije DEMOS), ki je na prvih povojnih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila 1990 premagala bivšo Komunistično partijo Slovenije[8] ter izvedla demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije od SFR Jugoslavije.[navedi vir]

Socialdemokratska zveza Slovenije se je razvila iz neodvisnega protikomunističnega sindikalističnega gibanja v poznih 1980. letih. Njen prvi predsednik je bil sindikalni voditelj France Tomšič, ki je decembra 1987 po vzoru poljskega sindikalističnega gibanja Solidarność organiziral zgodovinsko prelomno delavsko stavko v komunistični Sloveniji; stavka je privedla do ustanovitve neodvisnega sindikata Neodvisnost in februarja 1989 do ustanovitve stranke.[9][11][12][13] Tomšiča je po njegovem odstopu novembra istega leta zamenjal Jože Pučnik, nekdanji disident, ki je v 60. letih iz političnih razlogov emigriral v ZR Nemčijo.[14] Pod Pučnikovim vodstvom se je Socialdemokratska zveza Slovenije, kmalu preimenovana v Socialdemokratsko stranko Slovenije,[11] razvila v zmerno socialdemokratsko stranko, ki se je zavzemala za socialno tržno gospodarstvo in socialno državo po skandinavskem, nemškem in avstrijskem modelu.[navedi vir]

Slovenska demokratična zveza je po drugi strani nastala leta 1989[10] kot opozicija Zvezi komunistov Slovenije; zavzemala se je predvsem za vzpostavitev pravnega varstva, spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih političnih svoboščin ter za evro-atlantsko povezovanje Slovenije (vključitev v Evropsko unijo in NATO). SDZ je delovala kot raznovrstna, a nekoliko razčlenjena koalicija več skupin z neskladnimi liberalnimi, socialno-liberalnimi in nacionalističnimi političnimi cilji.[navedi vir]

Leta 1992 je SDZ zaradi sporov med vodstvom in člani razpadla na socialno-liberalno Demokratsko stranko Slovenije in konzervativno Narodno demokratsko stranko (NDS).[10] Nekateri člani so prestopili v Pučnikovo Socialdemokratsko stranko.[navedi vir] Ta je na državnozborskih volitvah leta 1992 s 3,3 odstotka glasov komaj prestopila parlamentarni prag in vstopila v koalicijo z zmagovito LDS.[15][16][17][18][19] NDS se je leta 1995 pridružila SDSS, ki je tako postala ena od pravnih naslednic SDZ.[2][10][17]

Leta 1993 je vodja stranke postal Janez Janša, medtem ko se je Jože Pučnik upokojil in do smrti leta 2003 ostal njen častni predsednik.[17][20] Marca 1994 je predsednik vlade Janez Drnovšek zaradi afere Depala vas (v kateri je vojaško osebje aretiralo policijskega sodelavca v civilni opravi) razrešil Janšo s položaja ministra za obrambo.[21][22][17] Leta 2003 je tednik Mladina objavil članek, v katerem navaja, da je tedanja specialna brigada MORiS leta 1994 izvajala vojaške vaje z namenom priprave čete na izvedbo vojaškega državnega udara. Sočasno so policijske sile na skrivaj pripravljale načrt za zavarovanje države in preprečitev vojaškega prevzema oblasti. Na tiskovni konferenci malo pred objavo članka je Janša navajal dokumente, ki so vsebovali načrt za zavarovanje državnih organov s strani policijskih sil, kot dokaz, da je bil dejansko načrtovan policijski udar proti njegovemu ministrstvu. V intervjuju za Delo leta 1999 je Janša dogajanje leta 1994 komentiral: "V svojih rokah sem imel veliko moči. [...] In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem."[23]

Stranka je soglasno podprla svojega novega vodjo in izstopila iz koalicije v opozicijo, kjer je ostala naslednjih deset let (izvzemši nekaj mesecev v letu 2000, ko je bila del koalicije kratkožive 5. slovenske vlade pod vodstvom Andreja Bajuka).[17][24][25] V tem času je stranka pridobila na priljubljenosti med, po besedah nekdanjega podpornika Petra Jambreka, "frustriranimi nižjimi sloji".[navedi vir][26]

Preobrat v populizem[uredi | uredi kodo]

Po letu 2000 je stranka postala del Evropske ljudske stranke (EPP),[17] prevzela liberalno gospodarsko politiko in kasneje, tekom finančne krize v poznih 2000. letih, podpirala politiko varčevalnih ukrepov, ohranila pa je atlantistično zunanjo politiko.[navedi vir] Ideološki premik v desno se je izrazil tudi s preimenovanjem iz Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko leta 2003.[4][2]

Radikalna populistična, nacionalistična in ksenofobična retorika stranke je vzbudila pozornost tudi med političnimi opazovalci.[27][28][29] Poleg tega je stranko brezpogojno podprla tudi slovenska katoliška cerkev, ne glede na to, da SDS uradno ni veljala za krščansko stranko.[27]

Prva Janševa vlada (2004–2008)[uredi | uredi kodo]

3. oktobra 2004 je SDS zmagala na državnozborskih volitvah z 29 % glasov in osvojila 29 od 88 sedežev.[30] V novonastali vladi so koalicijo sestavljale Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), ki so skupaj obsegale 49 od 90 sedežev v državnem zboru.[31]

Vlada pod vodstvom SDS je sprejela več poslovno prijaznih ukrepov, začela regionalizacijo države s prenosom dela moči lokalnim upravam in, da bi zadovoljila koalicijsko partnerico DeSUS, uvedla gospodarsko nevzdržne spremembe pokojninskega sistema.[navedi vir]

SDS je bila s strani kritikov obtožena uklanjanja interesom slovenske rimskokatoliške cerkve v zameno za njeno politično podporo.[32][33] Ne glede na to je cerkev ohranila kritičen pogled na nekatere od potez stranke, kot so podpora turizmu iger na srečo in raziskavam matičnih celic ter priznanje istospolnih partnerskih zvez.

Notranje zadeve[uredi | uredi kodo]

Prva Janševa vlada je vpeljala ukrepe za nadzor nad Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in za omejitev njenih pristojnosti. Opozicija in nekateri mediji so te ukrepe ostro obsodili kot poskus diskreditacije agencije in metanje slabe luči na politiko predhodnih vlad.[34][35]

Kršitve svobode tiska[uredi | uredi kodo]

Vlada je bila deležna številnih obtožb, da posega v neodvisnost tiska. Kritike so navajale politiziranje neodvisnega tiska z nastavitvijo političnih zaveznikov[36] na vodilne položaje pri državni Slovenski tiskovni agenciji,[32][37] časopisu Delo,[32][37] regionalnem časopisu Primorske novice[37] in Radioteleviziji Slovenija.[32][37] Prav tako so državna podjetja prenehala oglaševati v časopisu Dnevnik in reviji Mladina, ki sta kritično poročala o vladi.[32] S spremembo zakonov o upravi javne radiotelevizijske organizacije RTV Slovenija je vlada omogočila povečanje političnega nadzora nad njenim uredniškim in direktorskim odborom, tako da je povečala število članov, izbranih s strani države.[32][38] Zakon je bil izzvan z referendumom, na katerem je bil ob 30,7-odstotni volilni udeležbi sprejet s tesno večino,[39] po domnevah nekaterih tudi po zaslugi sočasnih obljub o nižjem obveznem prispevku.[40] Leta 2007 je preko 500 novinarjev sprožilo peticijo proti političnim pritiskom na medije. Medtem ko je peticija kratenja politične svobode posebej obtoževala premierja Janšo, je bila usmerjena proti kakršnemukoli poseganju v svobodo tiska s strani katerekoli vlade, političnega akterja ali lastnikov medijskih podjetij.[41] Peticijo je podprl tudi Mednarodni novinarski inštitut (IPI), ki je pozval vlado k oblikovanju neodvisnega organa za preiskavo obtožb o pritisku na medije.[42]

SDS je obtožbe o nepravilnostih zanikala, pri čemer je izjavila, da so medije pravzaprav nadzirale levičarske opozicijske skupine.[43][44]

Gospodarstvo in finance[uredi | uredi kodo]

Čas prve Janševe vlade je zaznamovalo obdobje hitre gospodarske rasti. BDP je med letoma 2004 in 2006 zrasel za skoraj 5 % in leta 2007 dosegel skoraj 7-odstotno rast,[45] s čimer je Slovenija tega leta bila najhitreje rastoča članica evrskega območja.[46] A gospodarska rast je bila v veliki meri pogojevana na zasebnem zadolževanju (zlasti korporativnem zadolževanju).[45] Vlada poleg tega v obdobju hitre rasti ni sprejela primernih strukturnih reform ali ustvarjala proračunskih presežkov. Namesto tega je proračunske prihodke namenila za populistične ekonomske ukrepe, ki so zaobjemali tako zmanjševanje davčnega bremena kot državno trošenje za popularne programe, s čimer je napravila državo posebej dovzetno za prihajajočo gospodarsko krizo.[2]

Andrej Bajuk, minister za finance v času prve Janševe vlade, je ob koncu svojega mandata kot največje dosežke svojega ministrovanja navedel sprejetje obsežne davčne reforme, ki je vključevala znižanje davkov tako za pravne kot fizične osebe (vključno z znižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in odpravo davka na izplačane plače), znižanje progresivnosti dohodninske lestvice, zvišanje splošne olajšave ter poenostavitev davčnega zakonika, uvedbo evra, privatizacijo državne banke NKBM in znižanje javne porabe.[47]

Opozicija 2008–2011[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah 21. septembra 2008 je SDS tesno izgubila proti Socialnim demokratom, dotlej glavni opozicijski stranki. V državnem zboru je izgubila en sedež (28).[48]

Po izvolitvi Boruta Pahorja za predsednika vlade je SDS oznanila, da bo ostala v opoziciji in oblikovala vlado v senci. Ta je nastala konec leta 2008 in je vključevala številne neodvisne poslance ter poslance drugih konzervativnih strank.[49]

Na volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament leta 2009 je bila SDS najpriljubljenejša stranka, ki je prejela 26,7 odstotka glasov in osvojila dva od sedmih slovenskih sedežev evropskega parlamenta.[50]

Leta 2009 je poslanec Franc Pukšič zapustil SDS in prestopil v SLS, s čimer se je število poslanskih sedežev SDS zmanjšalo na 27.[51]

Druga Janševa vlada (2012–2013)[uredi | uredi kodo]

Na predčasnih državnozborskih volitvah 4. decembra 2011 (potem ko je bila levosredinski Pahorjevi vladi izglasovana nezaupnica) je SDS prejela 26,19 % glasov, s čimer si je prislužila 26 mandatov v državnem zboru in osvojila drugo mesto ob zmagi Pozitivne Slovenije, nove levosredinske stranke pod vodstvom ljubljanskega župana Zorana Jankovića (28,5 % glasov in 28 mandatov).[52][46] Ne glede na to je, potem ko Pozitivna Slovenija ni zmogla oblikovati koalicije s parlamentarno večino, SDS uspela sestaviti vlado skupaj z Državljansko listo, Novo Slovenijo, Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev Slovenije ter s skupaj 50 sedeži v državnem zboru.[15] Nova vlada je pričela z delovanjem sredi gospodarske recesije,[46] najhujše krize v zgodovini neodvisne Slovenije.[navedi vir] Finančno stanje države se je ob tem še dodatno poslabšalo zaradi zniževanja bonitetnih ocen Slovenije s strani bonitetnih agencij zaradi političnih nemirov.[46]

Koalicija, ki jo je vodila SDS, se je v poskusu zaustavitve gospodarskega nazadovanja lotila drastičnih gospodarskih in finančnih reform. Finančni minister Janez Šušteršič se je zavezal k pospešitvi privatizacije podjetij v državni lasti, znižanju javnih izdatkov in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.[53] Janša je poleg tega obljubil davčno in regulativno razbremenitev, zmanjšanje primanjkljaja in dvig upokojitvene starosti.[46] Koalicija je sprejela zakone, s katerimi je prenesla vsa državna podjetja v skupen državni holding za pospešitev privatizacije ter ustvarila slabo banko, da bi prevzela slaba posojila zadolženih državnih bank.[54] Za okrepitev gospodarstva je nameravala znižati davke na dobiček in prihodek[55][56] ter spremeniti ustavo z namenom zajezitve nadaljnjega zadolževanja.[56] Sprejela je tudi vseobsegajoče in močno sporne varčevalne ukrepe (Zakon za uravnoteženje javnih financ oz. ZUJF) ter domnevno načrtovala nadaljnja zmanjšanja javne porabe.[45] ZUJF je med drugim vključeval določbe za znižanje pokojnin (čemur je javnost najostreje nasprotovala[57]), znižanje plač uslužbencem javnega sektorja, sredstev za izobraževanje, socialnih transferjev in ugodnosti.[58][45][59] Osnutek zakona je sprožil splošno stavko v javnem sektorju,[45] zakon pa se je soočil tudi z možnostjo referenduma.[60][59]

Druga Janševa vlada se je izkazala za nemočno ob spopadanju z gospodarsko stisko, ki je zajela državo. Navkljub poskusom temeljitih reform so se gospodarske težave še stopnjevale, kar je privedlo do porasti brezposelnosti, upada življenjskega standarda in zasebne potrošnje ter rasti proračunskih primanjkljajev.[61][45] Upad domačega povpraševanja in izvozov je privedel do recesije z dvojnim dnom.[62][63][64] Kasnejša analiza dogajanja, objavljena v tedniku Mladina, je Janšo obtožila, da je oster padec v gospodarskih obetih Slovenije povzročil s svojim pretirano mrkim in dramatičnim prikazovanjem gospodarskih razmer v državi. Janša naj bi se tovrstnega pretiravanja posluževal iz popolnoma političnih razlogov; z namenom utrjevanja politične moči in kot pogajalsko strategijo pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja. A tuji opazovalci naj bi pesimistične izjave predsednika vlade vzeli resno, kar naj bi privedlo do začaranega kroga; pesimistične izjave vodilnih Slovenskih politikov so tako pri tujih organizacijah in medijih povzročile še več strahu in obratno, kar naj bi posledično povzročilo padanje bonitetnih ocen in cenitev premoženja ter prekomerne odmerke finančne pomoči, izplačane s sredstvi, sposojenimi po pretiranih obrestnih merah.[65]

Janez Janša se je prav tako že pred prevzemom položaja predsednika vlade soočal z obtožbami korupcije: bil je eden od vpletenih v afero Patria, pri čemer je bil obtožen prejemanja podkupnin ob razpisu nakupa oklepnikov leta 2006, ki naj bi jih želel uporabiti za financiranje volilne kampanje SDS.[46][66]

Konec leta 2012 so se v Mariboru začeli vrstiti protesti proti županu Francu Kanglerju, ki so ga preiskovali zaradi obtožb o korupciji.[67][68] Protesti so se hitro razširili po celotni državi in postali najbolj množični protesti v zgodovini samostojne Slovenije. Glavni povodi za proteste so bili ostri varčevalni ukrepi, ki jih je uvedla vlada, preteča razprodaja državnih podjetij in obtožbe o vsesplošni korupciji med vladajočo elito. Med protesti je prišlo tudi do najhujših izgredov v zgodovini samostojne države, ko so se manjše skupine mladih nasilnih protestnikov – verjetno pripadnikov skrajnih desničarskih in huliganskih skupin – spopadle s policijo.[69][70][71][72] V začetku leta 2013 sta se nestabilnost in javno nezadovoljstvo še okrepila, ko je Komisija za preprečevanje korupcije razkrila, da tako predsednik vlade Janez Janša kot voditelj največje opozicijske stranke Zoran Janković posedujeta premoženje in prejemata prihodke nepojasnjenega izvora ter s tem kršita protikorupcijske zakone.[73][74] Prav tako so se v medijih pojavila poročila o tem, da so se pripadniki SDS "infiltrirali" v Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo.[75] Ob nadaljnjih protivladnih protestih,[76] stavki uslužbencev javnega sektorja[74] in najnižjih javnomnenjskih ocenah katerekoli vlade v zgodovini države[77][78][79][80] so koalicijski partnerji pričeli zapuščati koalicijo.[81][76][61] Vlada se je dokončno zrušila po izglasovani nezaupnici, za predsednico vlade pa je bila izglasovana poslanka PS Alenka Bratušek, čeprav so na protestih zahtevali predčasne volitve.[82][83][62]

Povratek v opozicijo (2013–)[uredi | uredi kodo]

20. marca 2013 je drugo Janševo vlado zamenjala vlada Alenke Bratušek, levosredinska koalicija pod vodstvom nove predsednice Pozitivne Slovenije Alenke Bratušek.[83][62]

Junija 2013 je bil Janša obsojen v zadevi Patria, a se je na sodbo pritožil. Aprila 2014 je višje sodišče Janši potrdilo dveletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine.[84][85] Kazen je začel prestajati junija tega leta, 26 let po obsodbi na zapor zaradi izdajanja vojaških skrivnosti, ki je z odzivom javnosti predstavljala mejnik na slovenski poti v samostojnost.[86] Kljub temu, da je bil v zaporu, je Janša kandidiral za poslanca v državnem zboru.

Na volitvah v Evropski parlament maja 2014 je v Sloveniji SDS s 24,78 % glasov zasedla prvo mesto[87] in osvojila tri od osmih mandatov, dodeljenih Sloveniji.[88]

Stranka je na predčasnih državnozborskih volitvah 13. julija 2014 prejela 20,69 odstotka glasov in osvojila 21 poslanskih mest.[89] V novo oblikovani vladi Mira Cerarja je ostala v opoziciji.[90] Janez Janša je bil kljub zaporni kazni vnovič izvoljen za poslanca. Ustavno sodišče je odločilo, da Janši opravljanje poslanskih nalog ne sme biti preprečeno, in dovoljeni so mu bili izhodi iz zapora z namenom opravljanja političnih funkcij.[91] Decembra je ustavno sodišče odložilo izvajanje Janševe zaporne kazni do dokončne odločitve glede njegove pritožbe v zadevi Patria.[92] Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča in zadevo vrnila na prvo stopnjo.[93] Septembra istega leta je proces v zadevi Patria zastaral.[94]

Predstavniki SDS so izrazili prepričanje, da je bilo sojenje politično motivirano in da je Janševa zaporna kazen nepravično motila volilno kampanjo stranke; volitve so razglasili za nelegitimne in "ukradene" ter zahtevali nove.[95][96][97] Leta 2018 je SDS neuspešno tožila državo zaradi domnevne finančne škode, ki jo je stranka utrpela zavoljo "ukradenih" volitev.[98][97][99]

Zmaga na državnozborskih volitvah 2018[uredi | uredi kodo]

S kampanjo, v veliki meri temelječo na protimigrantski populistični retoriki, je SDS zavzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred državnozborskimi volitvami 2018. Razdvajajoča kampanja stranke je zanetila shod z geslom "Brez strahu – Proti politiki sovraštva", ki se ga je udeležilo nekaj tisoč protestnikov z baloni v obliki srca.[100][101][102]

Tekom volilne kampanje leta 2018 je SDS začela slovenskim gospodinjstvom razpošiljati tudi vprašalnike (ki jih je bilo mogoče brezplačno vrniti po pošti), naslovljene kot "posvetovanje z volivci", ki so vsebovali predloge in vprašanja s sugeriranimi odgovori (npr. "Podpirate predlog SDS, da se v zdravstvu naredi red?"). Vprašalniki so bili verjetno zasnovani kot del širše volilne kampanje stranke in verjetno oblikovani po vzoru madžarskih "narodnih posvetov", ki jih tamkajšnja vladajoča stranka izvaja že leta.[103][104][105]

SDS je bila zmagovita tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko ji je bilo s 24,92 % glasov dodeljenih 25 poslanskih mest, več kot katerikoli drugi stranki.[106] Kljub temu je zagotovitev zadostne parlamentarne podpore za tvorbo koalicijske vlade za stranko vse od volitev predstavljala izziv, saj je večina parlamentarnih strank že pred volitvami v izjavah za javnost izključila možnost sodelovanja s SDS pri tvorbi vlade.[107][108][109] Okoli dva tedna po volitvah se je Janša ponovno sestal z madžarskim premierjem Orbánom ob zasebnem obisku Budimpešte; tekom srečanja sta Janša in Orbán spregovorila tudi s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v okviru konferenčnega klica.[110] Janša je po volitvah naznanil, da se je pripravljen odreči položaju predsednika vlade in vodenje vlade prepustiti kateremu od strankarskih kolegov, v kolikor bi to pripomoglo k tvorbi koalicijske vlade z vodstvom SDS.[111] Premierski mandat je bil avgusta 2018 dodeljen Marjanu Šarcu, voditelju druge največje parlamentarne stranke, s podporo levosredinske manjšinske vlade brez sodelovanja SDS.[112]

SDS po volitvah leta 2018 ni uspela ohraniti "tradicionalne" močne javnomnenjske podpore, ki je stranki običajno pripadla v obdobjih v opoziciji. Medtem ko so v SDS za nenavdušujočo stopnjo javnomnenjske podpore krivili do SDS agresivno medijsko okolje, so neodvisni politični analitiki nižjo podporo od pričakovane pripisali široki javni podpori vladajoče stranke in njenega vodje, ki naj bi pritegnila tudi nekatere tradicionalno konzervativne volivce, in pa temeljite spremembe v slovenskem političnem okolju in značaju SDS tekom preteklih let.[113]

Zmaga na evropskih volitvah 2019[uredi | uredi kodo]

Stranka je na volitvah v evropski parlament 2019 nastopila skupaj s Slovensko ljudsko stranko. Skupna lista strank je z 26,44 % osvojila prvo mesto. Nosilec liste je bil Milan Zver. V Evropski parlament se je iz kvote SDS poleg Zvera uvrstila še Romana Tomc.

Nazori[uredi | uredi kodo]

Populizem[uredi | uredi kodo]

Tekom evropske begunske krize je SDS okrepila svojo nacionalistično populistično retoriko.[5][6][114] Stranka je ostro nastopila proti begunskim kvotam in se zavzela za preusmeritev finančnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam, za varnostne organe.[115] Obenem je Janša napadel "degenerirano levico".[116][5] Vročekrvna retorika stranke in obtožbe o koruptivnem delovanju sta privedla do "zaskrbljenosti med mednarodnimi opazovalci glede poti Slovenije, ki načeloma velja za regionalno zgodbo o uspehu", ko je SDS prevzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred državnozborskimi volitvami 2018.[5]

Stranka se je prav tako začela posluževati populistične retorike ameriškega predsednika Donalda Trumpa;[116] Janša in stranka pogosto uporabljata Trumpove fraze, kot so "osuševanje močvirja",[5] "globoka država"[117][118] in "lažne novice".[100][119] Stranka je v predvolilnem obdobju tudi promovirala uzakonitev načela, da se za vsak nov predpis dva obstoječa ukine;[120] po zagovarjanju in uzakonitvi takšnega načela je znan tudi Trump.[121] Janša je ob več priložnostih uporabil tudi za Trumpa značilno frazo "najprej Slovenija".[3][116][122]

Notranja politika[uredi | uredi kodo]

Gospodarska, socialna in izobraževalna politika[uredi | uredi kodo]

SDS se opisuje kot stranka, ki podpira tržno gospodarstvo.[123] Zagovarja znižanje davkov in pospešitev privatizacijskih postopkov.[3]

V času vladanja je stranka uzakonila priznanje istospolnih partnerskih zvez,[123] vendar nasprotuje priznanju istospolnih porok.[124][125]

SDS se zavzema za uvedbo izobraževalnih programov, ki bi privzgajali domoljubje "od vrtca do srednje šole".[126] Stranka podpira popolno javno financiranje zasebnih šol.[127]

Nacionalna varnost[uredi | uredi kodo]

V začetku leta 2016 je SDS predlagala ustanovitev "nacionalne garde", sestavljene iz okoli 25.000 "domoljubnih" prostovoljcev kateregakoli spola. Garda bi po predlogu zamenjala vse trenutne rezervistične enote slovenskih oboroženih sil, bila bi pod neposrednim poveljstvom generalštaba vojske, vpoklicana pa bi bila ob naravnih nesrečah in "spremenjenih varnostnih razmerah" (npr. evropski begunski krizi, ki se je takrat odvijala). Poslanec Žan Mahnič je zatrjeval, da je ustanovitev tovrstne garde ena ključnih točk volilnega programa. K predlogu naj bi jih po navedbah predstavnika SDS spodbudile slabšajoče se varnostne razmere v državi, delno zaradi begunske krize.[128] Parlament je zamisel zavrnil kot nepotrebno, saj je trenutna ureditev rezervnih sestavov zadostna razmeram.[129]

Okolje in podnebne spremembe[uredi | uredi kodo]

V času prve vlade SDS je premier Janša predstavil podnebne spremembe kot velik politični in družbeni izziv sodobnega časa. Leta 2007 je Janša na mednarodni konferenci na to temo izjavil, da "podnebne spremembe niso le problem vlade in gospodarstva; so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej". Poudaril je nevarnosti in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ter pozval EU, naj odigra vodilno vlogo pri boju proti globalnemu segrevanju.[130] Leta 2008 je Janša opisal evropski okoljsko-energetski zakonodajni paket kot "enega najpomembnejših /.../ na začetku 21. stoletja" ter kot eno od prioritet Slovenije pri njenem predsedovanju Svetu EU.[131]

Do leta 2018 je stranka o tej temi vidno spremenila svoje stališče, pri čemer je izstopal poslanec Branko Grims z večkratnimi javnimi izjavami, tudi v medijih in med državnozborskimi razpravami, v katerih je obstoj antropogenih podnebnih sprememb v celoti zanikal.[132][133][134] Grims je dejal, da "je govorjenje o segrevanju Zemlje velika laž" in da se Zemlja v resnici ohlaja,[133] da se spremembe podnebja izrabljajo kot izgovor za omogočanje množičnih migracij in jemanje davkoplačevalskega denarja,[134] ki si ga nato prilastijo akademiki, "eko-industrija" in levičarski lobiji,[132][135] ter izrazil obžalovanje, da politična levica v okviru dijaškega podnebnega aktivizma (Protesti mladih za podnebno ukrepanje) izkorišča mladino.[135] Grims se je skliceval na svojo izobrazbo kot geolog, da bi podkrepil svoje trditve o tematiki.[133] Grims je tudi zatrdil, da je črni panter, upodobljen na domnevnem simbolu Karantanije, ki ga nekatera sodobna konservativna politična združenja uporabljajo kot alternativen narodni simbol,[136] prebival na slovenskem ozemlju in izumrl zaradi globalnega ohlajanja za časa obstoja Karantanije. Strokovnjaki, ki so se odzvali na Grimsovo trditev, so dejali, da črni panter ni živel na tem območju že vsaj od zadnje ledene dobe.[137]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

SDS se je dolgo zavzemala za spremembo sistema državnozborskih volitev, in sicer s trenutnega proporcionalnega volilnega sistema na dvokrožni večinski sistem. Stranka trdi, da bi to pripomoglo k stabilnejšim in učinkovitejšim vladam.[138]

SDS podpira pravico državljanov do nošenja orožja in je nasprotovala nadaljnjim omejitvam. Ostro se je zoperstavila novim evropskim predpisom o strelnem orožju, ki ga je evropski parlament nato z veliko večino sprejel po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.[139][140][141][142]

SDS oporeka trenutnemu besedilu slovenske državne himne, sedmi kitici Prešernove Zdravljice, saj da je "preveč internacionalistična in premalo domoljubna", ter zagovarja dodatek nekaterih ostalih kitic, predvsem 2. kitice Zdravljice, k himni.[143][144][145] Stranka je prav tako ob številnih priložnostih poskusila zakonsko prepovedati "vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov" in "[vsako] javno poveličevanje [...] totalitarnih režimov".[144][145] Stranka vztrajno zavrača očitke, da z zakonom zgolj skuša prepovedati rdečo zvezdo,[146] simbol slovenske narodnoosvobodilne vojske med drugo svetovno vojno,[147] ki je še vedno prisoten v slovenskem družbenem okolju;[148][149] predlagani zakon po drugi strani ne bi prepovedal npr. javnega nošenja nacističnih uniform ali prikazovanja simbolov z nacističnim režimom povezanega domobranstva.[147]

Zunanja politika[uredi | uredi kodo]

Stranka je proevropska,[123] vendar odločno protimigracijska in nasprotuje evropskim azilnim kvotam.[3]

Teorija postkomunistične zarote[uredi | uredi kodo]

Verjetno najznačilnejša posebnost ideologije SDS so svojska prepričanja in povezana retorika, ki se je člani stranke pogosto poslužujejo. Osrednje prepričanje stranke glede političnega stanja države je, da v njej obstaja klika, sestavljena predvsem iz nekdanjih funkcionarjev komunistične partije, ki ohranja precejšen vpliv nad gospodarstvom, financami, sodstvom in mediji v Sloveniji. Nekatere od teh prepričanj in fraz so značilne tudi za ostale politike slovenske populistične desnice oziroma so postale del splošne politične razprave.[150][151][36][152]

Člani in podporniki SDS se ob razlaganju svojih nazorov glede slovenskega političnega dogajanja pogosto poslužujejo določenih fraz in konceptov, med katerimi predvsem izstopajo:

  • "Udbomafija" – izraz je izpeljan iz UDBE, imena jugoslovanske obveščevalne službe, skovan pa je bil v zgodnjih 1990. letih za označevanje tajne združbe nekdanjih članov Komunistične partije Slovenije in sodelavcev UDBE, ki naj bi še vedno obvladovali slovensko gospodarstvo in politiko. Izraz se pogosto uporablja s strani SDS in z njo povezanih medijev.[151][153][154][155][156][157][158]
  • "Strici iz ozadja" (ali "botri iz ozadja") – domnevne osebe, ki promovirajo in obvladujejo glavne slovenske politike; slednji naj bi služili zgolj kot lutke za politične in gospodarske interese "stricev". Nekdanja predsednika vlade Miro Cerar[159] in Alenka Bratušek,[160] voditelj Pozitivne Slovenije Zoran Janković[161] in protielitistični politični novinec Marjan Šarec[162] so le nekateri od politikov, ki so jih SDS in s stranko povezani mediji obtoževali, da za njimi stojijo "strici iz ozadja". Izraz občasno uporablja tudi nekdanji premier in trenutni predsednik države Borut Pahor, ki je nekoč "strice" obtožil poskusov rušenja njegove vlade.[163] Milan Kučan, ki ga pogosto navajajo kot glavnega "strica iz ozadja", je od Pahorja zahteval, da svoje namigovanje pojasni.[164] Pahor je tudi obtožil svojega glavnega tekmeca na predsedniških volitvah 2017, Marjana Šarca, da zanj skrbijo "strici iz ozadja". Šarec je prav tako od Pahorja zahteval pojasnilo trditev, vendar odgovora ni prejel.[165]
  • Milan Kučan – nekdanji dvakratni predsednik republike Slovenije in zadnji voditelj Zveze komunistov Slovenije, ki ga SDS redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora.[152][151][166][167][168] Politiki, ki naj bi delovali pod Kučanovim vplivom, so med drugim nekdanja voditeljica Nove Slovenije Ljudmila Novak in politični novinec Marjan Šarec,[169][170] nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, ljubljanski župan in voditelj PS Zoran Janković[171][161] ter številni drugi. Janša je bil obsojen na dvakrat po 6000 evrov denarne kazni, potem ko je na Twitterju dve novinarki RTV Slovenija označil za "odsluženi prostitutki zvodnika Milana".[172][173][174][175]
  • Forum 21 – društvo za razprave o "političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih" slovenskega naroda, ki ga je ustanovil Milan Kučan in v katerem sodelujejo številni vidni slovenski politiki in gospodarstveniki.[176][177][167] SDS je društvo obdolžila vplivanja na imenovanje funkcionarjev in politične odločitve liberalnih vlad.[178][179][180]
  • Murgle – stanovanjska četrt Murgle, v kateri prevladujejo pritlične hiše ter v kateri prebivajo številni vidni politiki in gospodarstveniki, med drugim nekdanja predsednika Milan Kučan (pogosto glavna tarča aluzije "Murgle") in pokojni Janez Drnovšek, nekdanji premier Miro Cerar ter borec OF in poslednji predsednik SR Slovenije Janez Stanovnik.[181] "Murgle" so tako druga oblika sklicevanja na domnevne vplive iz ozadja, ki jih izvajajo navidez upokojeni pripadniki leve elite. Potem ko je bil zaradi korupcijske afere Patria obsojen na dveletno zaporno kazen, je Janez Janša zatrdil, da je bila sodba "napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev".[166] Kasneje je SDS označila parlamentarne volitve 2014 za "nelegitimne" zaradi sovpadajočega Janševega prestajanja zaporne kazni.[182][183][184] Prav tako je Janša obtožil "Murgle", potem ko je bila zoper njega vložena tožba za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.[185] Kot del volilne kampanje leta 2018 je SDS izdala oglas, v katerem par naroči pico pri SDS in "Pica Murgle". Razkrije se, da škatla iz Murgel vsebuje samo polovico pice.[100][186][187] Novičarski portal Nova24TV, ki je tesno povezan s SDS,[188] je tudi oglaševal videe z naslovom "Lutkovno gledališče Murgle", v katerih je bil satirično upodobljen za javnost zaprt politični sestanek Milana Kučana, Mira Cerarja, ministra za kmetijstvo Dejana Židana (voditelja SD), zunanjega ministra Karla Erjavca (voditelja DeSUS-a) in Marjana Šarca (voditelja LMŠ).[189][190]

Druga radikalna prepričanja[uredi | uredi kodo]

Poslanec SDS Branko Grims je v začetku leta 2018 na srečanju domoljubne ultranacionalistične skupine dejal: "Sedaj je čas Trumpa. On je največji trn v peti globalistom, ki obvladujejo mehanizem ZDA, na čelu s Sorosom. Soros je simbol tega. Pa so zraven še Rothschildi in še mnoge druge najbogatejše družine finančnih špekulantov."[191] Poslanec SDS Marijan Pojbič je na dan državnosti 2017 na Facebooku zapisal: "Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov na državni ravni, ki niso po rodu pravi Slovenci."[192]

Po državnozborskih volitvah 2011, na katerih je zmagal ljubljanski župan Zoran Janković (ki je srbskega porekla) s svojo stranko,[193][194] je ogorčenje javnosti požel prispevek, objavljen na uradni strani SDS in podpisan s "Tomaž Majer".[195][196][197][198] Prispevek je trdil, da so Jankovića izvolili organizirani "novi državljani" iz "blokovskih naselij", to naj bi bili volivci v trenirkah in s tujimi naglasi, ki naj bi na volišča prihajali v skupinah in imeli napisano številko, ki naj jo obkrožijo na glasovnici. Ti "novi državljani" naj bi bili mobilizirani z zastraševanjem, češ da jim bo v primeru zmage desnice odvzeto državljanstvo.[199][194] Majer je navajal, naj bi enemu od njegovih znancev, Bošnjaku, za glas za Jankovića celo ponujali denarno nagrado ter da je tretjina dejanskih Slovencev, ki je glasovala za Jankovića, tako volila po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika.[200] Številni mediji so poskušali identificirati avtorja prispevka, vendar so bili pri tem neuspešni;[194][201][202] pojavljale so se domneve, da je ime pisca izmišljeno in da je pravi avtor pravzaprav Janez Janša, ki je v preteklosti že izražal tovrstne ideje (v svojem komentarju poraza SDS na volitvah leta 1992, ki ga je objavil leto zatem).[194] Po volitvah so Janša ter številni drugi poslanci in kandidati SDS v svojih komentarjih izida uporabili podobno, vendar nekoliko omiljeno nacionalistično retoriko.[194] Odziv javnosti je dosegel vrh s "Shodom trenirk", na katerem so udeleženci oblečeni v trenirke protestirali proti delitvi in nestrpnosti.[197][198]

Kontroverze in kritike[uredi | uredi kodo]

Povezave z ekstremističnimi skupinami[uredi | uredi kodo]

Stranko SDS so doletele kritike zaradi domnevnih povezav s slovensko vejo neonacistične ekstremistične skupine Blood & Honour.[100][203] Novinarka Anuška Delić, ki je razkrila povezave leta 2011 v seriji člankov v časopisu Delo, se je znašla pred sodiščem, obtožena izdaje tajnih podatkov.[203][100][204] Slovenska obveščevalna agencija SOVA, ki jo je v času obtožbe vodil član SDS,[205] je nenamerno potrdila obtožbe Delićeve s trditvijo, da so v poročilih razkriti podatki skladni z ugotovitvami potekajočih preiskav dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.[206][207] SOVA je dokazovala, da podatki, razkriti v poročilih, ne morejo izvirati iz drugega vira kot iz nabora podatkov, zbranih med njenimi prikritimi preiskavami, ter da je objava onemogočila nadaljnji prikrit nadzor skupine, saj so njeni člani izvedeli zanj.[208][209] Delićeva je trdila, da so obtožbe proti njej "politično motivirane".[210][211]

Nekateri člani Blood & Honour naj bi bili tudi člani SDS[212][213] ter se tudi formalno sestali s poslancem SDS Brankom Grimsom.[212][206] Ta skupina (katere članom naj bi pripadniki Slovenske vojske omogočili urjenje na vojaškem vadišču, ki naj bi si izposodili vojaško opremo (raketomet), poskušali kupiti pištole, ter ki so bili v neposrednih stikih po tako e-pošti kot pošti z množičnim morilcem Andersom Breivikom, ki je več članom slovenske B & H poslal kopije svojega manifesta pred svojimi napadi[206][205]) naj bi bila tesno vpletena v nasilne izgrede med protesti v letih 2012 in 2013.[206][205] Prav tako so se za organizirano skupino nasilnih napadalcev, ki je zmotila množičen protest v Ljubljani, po neuradnih podatkih s strani policije pojavili sumi, da je bila izurjena in najeta ter morda poplačana, potencialno s strani politične stranke.[214]

Nedavneje so bile pri SDS opažene tudi tesne vezi z "Generacijo identitete Slovenija", slovensko frakcijo skrajno desnega identitarnega gibanja.[215] Avgusta 2018 je strankina založba Nova obzorja[216] anonimno objavila knjigo slovenske Generacije identitete, Manifest za domovino.[217][218] Knjigo so med drugim promovirale z SDS povezane medijske organizacije in posamezniki (vključno z Janezom Janšo).[218][219][220] Poslanec Žan Mahnič je pri tem na Twitterju celo objavil fotografijo knjige, slikano s svojega poslanskega sedeža tako, da je bila v ozadju vidna dvorana državnega zbora.[221]

Obtožbe o političnem kadrovanju in poseganju v neodvisnost institucij[uredi | uredi kodo]

Stranka je bila večkrat obtožena političnega kadrovanja in nepotizma, imenovanja sorodnikov, zaveznikov in prijateljev na vladne (in druge) položaje. Številni bližnji sorodniki vidnih članov SDS so tako dobili zaposlitev v slovenskem in evropskem parlamentu, na visokih položajih v javnem sektorju in podjetjih v državni lasti (nekateri tudi kljub temu, da niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev).[32][222][223][224][225][226][2]

SDS je bila obtožena tudi selektivnega financiranja mnogih javnih institucij, politično motiviranih odpustitev in zamenjav v njih ter ustvarjanja okolja, v katerem je politizacija javnih funkcij dopustna in vsesplošno razširjena.[225][227]

Kult osebnosti[uredi | uredi kodo]

Voditelj SDS Janez Janša je na položaju neprekinjeno že od leta 1993; konkurentov za položaj praktično ni.[228] Člani stranke so Janši izredno privrženi[123] in pogoste so primerjave stranke s kultom,[229][230] s čimer se strinjajo tudi številni bivši člani stranke, ki trdijo, da je razhajanje mnenj znotraj stranke izjemno nezaželeno.[231][232][233][234]

Nepravilnosti pri financiranju kampanje[uredi | uredi kodo]

Pri pripravljanju na parlamentarne volitve 2018 je SDS sklenila posojilno pogodbo v vrednosti 450.000 € z državljanko Bosne in Hercegovine[235] za financiranje volilne kampanje. Stranka je prišla v stik s posojilodajalko preko založništva Nova obzorja (ki je v delni lasti SDS). SDS je prav tako svoj delež Novih obzorij zastavila kot jamstvo.[236] Toda ker je izposojena vsota presegala omejitev, ki jo je določal zakon o financiranju političnih strank, je SDS morala izposojen denar vrniti. Potem ko so pogoji posojila postali javni, sta policija in računsko sodišče sprožila preiskavo.[237] Zagnala se je tudi preiskava posojilodajalke na podlagi sumov pranja denarja, utaje davkov, uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije ter upravljanja slamnatih podjetij.[238][239] Posojilodajalka naj bi bila del kriminalne združbe, ki je upravljala slamnata podjetja, ki so prejemala denar iz nerazkritih izvorov (vključno z denarjem, kasneje posojenim SDS).[239][240]

Manj kot teden pred parlamentarnimi volitvami 2018 je bilo razkrito, da so medijske in založniške hiše, ki so tesno povezane z in delno v lasti SDS, nekaj mesecev pred volitvami prejela okoli 800.000 € od dveh madžarskih fizičnih oseb (oziroma njunih podjetij), ki sta imeli tesne stike z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Skupni znesek denarja, ki so ga z SDS povezana medijska podjetja prejela iz madžarskih virov, je tako narasel na preko 2,2 milijona evrov. Medijska podjetja, povezana z SDS, ki so prejela denar, so nato zakupovala politične oglase v prid SDS. Založništvo Nova obzorja je stranki prav tako skušalo posoditi 60.000 €. Taista madžarska posojilodajalca sta z denarjem preskrbela tudi politične zaveznike v Makedoniji. Poleg tega je znano tudi, da je posojilo, ki ga je SDS skušala nekaj mesecev prej najeti od bosanske državljanke, imelo madžarsko povezavo.[43][100][241][242][243][244][7][119]

Politična zavezništva[uredi | uredi kodo]

Leta 2013 je SDS štela okoli 30.000 članov, več kot katerakoli druga slovenska politična stranka.[245] Slovenska demokratska mladina (SDM) je neodvisen in avtonomen podmladek stranke,[246] ustanovljen oktobra 1989. Njegov prvi predsednik je bil Matej Makarovič, trenutno pa ga vodi Žan Mahnič.

Stranka je povezana z liberalno-konzervativnim Inštitutom Jožeta Pučnika.[247][248][249][250][251] Tesne vezi ima tudi s civilno-družbeno organizacijo Zbor za republiko.[252][253][254] Odbor 2014 je civilna organizacija, ki je bila ustanovljena za prirejanje protestov glede ter zagovarjanja razveljavitve obsodb korupcije v aferi Patria, izpustitve Janeza Janše iz zapora in "dejanski vzpostavitvi vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitvi demokratične države".[255][256] Odbor 2014 je pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani prirejal redne proteste.[255][256] Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve (VSO) je nevladno domoljubno veteransko združenje, namenjeno ohranjanju vrednot slovenskega osamosvojitvenega gibanja,[257][258] katerega vodstvo sestoji iz vidnih članov in podpornikov SDS. Organizacija prireja javne govore, spominske slovesnosti ter se udeležuje tudi drugih dejavnosti.[258][259][260]

SDS je bila deležna nekaj podpore s strani slovenske katoliške cerkve.[123][8] Stranko podpira madžarski premier Viktor Orbán (Fidesz) in z njo tudi tesno sodeluje.[228][5][6][115][100][43][7]

S stranko povezani mediji[uredi | uredi kodo]

SDS ima v lasti oziroma je povezana s številnimi publikacijami, vključno z de facto glasilom stranke, Demokracijo,[261] in tabloidom Škandal24[262] (katerih lastnik je založniška hiša Nova obzorja, slednja pa je v skupni lasti SDS in madžarskega tabloida Ripost, ki je tesno povezan z vladajočo madžarsko stranko Fidesz).[261][43] Medijski konglomerat Nova24TV, ki sestoji iz televizijskega kanala in spletnega novičarskega portala, so ustanovili poslanci in člani SDS ter simpatizerji stranke, kasneje pa je tudi prejel denarna sredstva od madžarskih podjetij, povezanih s stranko Fidesz.[263][43] Bližnji sodelavec SDS upravlja tudi spletni portal Politikis.[37][264]

SDS je že večkrat ustvarjala nove medije v predvolilnem času, ki so prenehali izdajati kmalu po volitvah. Pri brezplačnih časopisih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se razdeljevala v času priprav na državnozborske volitve 2008, je bila kasneje odkrita neposredna povezava z SDS in njeno predvolilno kampanjo.[265][40] Podobno je konec leta 2017 vzniknil nabor skupaj 13 lokalnih spletnih novičarskih portalov podobne grafične podobe, katerih uredniki so bili na podlagi javnih informacij povezani z SDS.[266][267] Portali so bili predvsem informativne narave; objavljali so večinoma lokalne novice z občasnimi SDS-ju naklonjenimi političnimi objavami.[267] Potencialen namen portalov bi lahko bil predvsem poskus vpliva na prihajajoče lokalne volitve.[268] Tako kot Slovenski tednik in Ekspres je tudi Škandal24 oznanil, da bo dan po volitvah 2018 tiskana izdaja ukinjena in da bo tednik odslej deloval le še kot spletna publikacija.[269]

Podporniki[uredi | uredi kodo]

Podporniki stranke SDS so, med drugimi, zgodovinarja Vasko Simoniti[270] in Alenka Puhar,[271] pisatelj Drago Jančar,[272] teolog Janez Juhant[273] ter pesnik Tone Kuntner.[274] Javno jo podpirajo še nogometaš Miran Pavlin,[275][276] smučarka Katja Koren,[276] pevki Elda Viler in Marta Zore[277] ter igralec in režiser Roman Končar.[278]

Leta 2008 je SDS na svoji spletni strani neresnično za podpornike stranke označila številne znane Slovence. Stranka je znanim Slovencem razposlala prošnjo za komentarje delovanja iztekajoče se vlade 2004–2008, ki naj bi bili objavljeni v glasilu stranke. Čeprav jim ni bilo zastavljeno vprašanje, ali podpirajo SDS, in niso bili obveščeni, da bo njihovo ime navedeno med podporniki stranke, jih je SDS vseeno označila za svoje podpornike.[279]

Bivši podporniki[uredi | uredi kodo]

Nekdanji podporniki, zdaj kritiki in disidenti, ki so stranko zapustili, so Peter Jambrek,[280][281][282][283] Gregor Virant[284] in Jože P. Damijan.[2][285][286][287][288] Miha Brejc je postal nezaželena oseba, ko je Gregor Virant ustanovil svojo stranko, ki jo je Peter Jambrek označil kot stranko "razžaljenih in ponižanih".[26] Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov, Dimitrij Rupel.[289]

Organi stranke[uredi | uredi kodo]

Predsednik stranke Janez Janša
  • Predsednik: Janez Janša
  • Podpredsednika: Jelka Godec in Milan Zver
  • Vodja poslanske skupine: Danijel Krivec
  • Namestnika vodje poslanske skupine: Nada Brinovšek, Franc Rosec
  • Predsednik sveta: Anže Logar
  • Predsednik strokovnega sveta: Janez Janša
  • Generalni sekretar: Borut Dolanc
  • Izvršni odbor: 21 članov
  • Nadzorni odbor: 7 članov
  • Strokovni svet: 14 različnih sestav - odborov (po resorjih)

Predsedniki stranke[uredi | uredi kodo]

Poslanska skupina[uredi | uredi kodo]

Slovenska demokratska stranka je imela v mandatu 2018–2022 v Državnem zboru Republike Slovenije 25 poslanskih mest. Poslansko skupino je vodil Jože Tanko.

Evropski poslanci[uredi | uredi kodo]

Trenutno (2014–2019) si Slovenska demokratska stranka lasti tri od osmih poslanskih mest v Evropskem parlamentu. Evropski poslanci so:

Dosežki na volitvah[uredi | uredi kodo]

Sedeži v državnem zboru[uredi | uredi kodo]

Rezultati volitev[uredi | uredi kodo]

Volitve Št. glasov % Sedeži +/– Uvrstitev Vlada
1990 79,951 7,4
6 / 80
Rast 6 Rast 7. Koalicija
1992 39,675 3,3
4 / 90
Upad 2 Upad 8. Koalicija
1996 172,470 16,3
16 / 90
Rast 12 Rast 3. Opozicija
2000 170,228 15,8
14 / 90
Upad 2 Rast 2. Opozicija
2004 281,710 29,1
29 / 90
Rast 15 Rast 1. Koalicija
2008 307,735 29,2
28 / 90
Upad 1 Upad 2. Opozicija
2011 288,719 26,1
26 / 90
Upad 2 Stagnacija 2. Koalicija
(2012-2013)

Opozicija
(2013-2014)

2014 181,052 20,7
21 / 90
Upad 5 Stagnacija 2. Opozicija
2018 222.042 24,9
25 / 90
Rast 4 Rast 1. Opozicija

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Planet Siol: SDS je z 30.000 člani gromozanska stranka proti ostalim. Virantovcev je le za "jurja".". Politikis. Pridobljeno dne 30.6.2016. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Guardiancich, Igor (2013). Pension reforms in Central, Eastern, and Southeastern Europe : from post-Socialist transition to the global financial crisis. str. 194. ISBN 9781136225956. OCLC 1062179687. 
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 "Slovenian nationalist party set for power after winning election". The Guardian (angleščina). 4.6.2018. 
  4. 4,0 4,1 Hloušek, Vít; Kopeček, Lubomír (2010). Origin, ideology and transformation of political parties : East-Central and Western Europe compared. Ashgate. str. 26. ISBN 9780754696612. OCLC 753968753. 
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 MacDowall, Andrew (1.6.2018). "'Drain the swamp': rightwing leader pulls ahead in Slovenia's polls". The Guardian (angleščina). 
  6. 6,0 6,1 6,2 "Explained: Slovenia's election and Orban's populist influence". euronews (angleščina). 1.6.2018. 
  7. 7,0 7,1 7,2 "Anti-immigrant party set to make gains in Slovenia vote". The Washington Times (angleščina). 1.6.2018. 
  8. 8,0 8,1 8,2 Arvanitopoulos, Konstantinos; Centre for European Studies (Brussels, Belgium); Institouto Dēmokratias Kōnstantinos Karamanlēs (2009). Reforming Europe : the role of the centre-right. Berlin: Springer-Verlag. ISBN 9783642005602. OCLC 659560461. 
  9. 9,0 9,1 "Umrl je prvi predsednik SDS France Tomšič". Delo. 25.3.2010. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 "Pred 20 leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza". siol.net. 11.1.2009. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  11. 11,0 11,1 "Umrl je France Tomšič". rtvslo.si. 25.3.2010. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  12. "France Tomsic". www.slovenija2001.gov.si. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  13. "Umrl France Tomšič". 24ur.com. 25.3.2010. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  14. "Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve". rtvslo.si. 12.1.2013. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  15. 15,0 15,1 "Pretekle vlade". www.vlada.si. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  16. ""Drnovšek je leta 1992 med žive vrnil Janeza Janšo"". siol.net. 13.6.2018. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  17. 17,0 17,1 17,2 17,3 17,4 17,5 "Kratka zgodovina stranke SDS". Delo. 4.12.2011. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  18. Žerdin, Ali (23.10.2000). "Apokalipsa politične krize". Mladina.si. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  19. Žerdin, Ali (27.2.2004). "Potapljanje vladajoče stranke". Mladina.si. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  20. "Obeležujemo peto obletnico smrti Jožeta Pučnika". Dnevnik. 11.1.2008. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  21. "Dve desetletji od afere Depala vas". STA. 19.3.2014. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  22. "To so najodmevnejše afere slovenskih obveščevalcev". siol.net. 7.9.2015. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  23. "Desant na ministrstvo". Mladina.si. 1. 7. 2003. Pridobljeno dne 7. 4. 2019. 
  24. "Hitre zamenjave v Cerarjevi vladi. Pada že peti minister.". rtvslo.si. 1.4.2015. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  25. "'1000 evrov pokojnine je predvolilna laž'". 24ur.com. 9.9.2008. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  26. 26,0 26,1 "Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev". Dnevnik. 25.10.2011. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  27. 27,0 27,1 The radical right in Central and Eastern Europe since 1989. University Park, PA: Pennsylvania State University Press. 1999. str. 155–162. ISBN 0585292876. OCLC 45728668. 
  28. "Central Europe Review - Feature Essay: The re-Austrianisation of Central Europe?". www.ce-review.org (angleščina). 30.3.2000. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  29. Rizman, Rudolf Martin (2006). Uncertain path: democratic transition and consolidation in Slovenia. College Station: Texas A & M University Press. str. 74. ISBN 9781603445436. OCLC 826658018. 
  30. "Volitve v državni zbor RS 2004". www.dvk-rs.si. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  31. "Pregled mandata 2004/2005". rtvslo.si. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  32. 32,0 32,1 32,2 32,3 32,4 32,5 32,6 "J. J.? Ne, hvala!". Mladina. 27.1.2012. 
  33. "Katoliška država, državna cerkev". Mladina.si. 13.11.2005. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  34. "Komisiji za nadzor Sove omejen nadzor v tekočih zadevah". www.delo.si-si. 12.7.2007. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  35. Trampuš, Jure (6.4.2007). "Specialna vojna". Mladina.si. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  36. 36,0 36,1 "The right-wing populists doing well across Europe, from Marine Le Pen to Viktor Orban". The Independent (angleščina). 4.6.2018. 
  37. 37,0 37,1 37,2 37,3 37,4 "Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS". Dnevnik. 2.6.2015. 
  38. "Kaj prinaša novi zakon?". rtvslo.si. 25.9.2005. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  39. "Referendum - RTVS (2005)". Državna volilna komisija. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  40. 40,0 40,1 "Kako je bilo v Janševi vladi?". 24ur.com. 28.10.2011. 
  41. "Slovenski novinarji zoper cenzuro". Dnevnik. 27.9.2007. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  42. "Mednarodni novinarski inštitut poziva k preiskavi političnih pritiskov na slovenske medije". Dnevnik. 2.10.2007. Pridobljeno dne 26.1.2019. 
  43. 43,0 43,1 43,2 43,3 43,4 "Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe". The New York Times (angleščina). 4.6.2018. 
  44. "Jože Tanko (SDS): Nekatere medije nadzira Borut Pahor". Dnevnik. 7.12.2007. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  45. 45,0 45,1 45,2 45,3 45,4 45,5 "Austerity measures cause conflict". www.eurofound.europa.eu (angleščina). Eurofound. 4.10.2012. Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  46. 46,0 46,1 46,2 46,3 46,4 46,5 Novak, Marja (28.1.2019). "Slovenia parliament confirms Jansa as prime minister". Reuters (angleščina). Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  47. "Dosežki ministrstva za finance po Bajuku: Davčna reforma, uvedba evra, predsedovanje EU, privatizacija NKBM in znižanje javne porabe". 30.7.2008. 
  48. "Državni zbor RS - Leto 2008". Državna volilna komisija. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  49. "SDS ustanovila strokovni svet". STA. 23.12.2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14.7.2014. 
  50. "Volitve v Evropski parlament - Leto 2009". Državna volilna komisija. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  51. "Franc Pukšič iz SDS-a v SLS?". rtvslo.si. 28.9.2009. Pridobljeno dne 25.1.2019. 
  52. "Positive Slovenia Surprise Winner of Election". The Slovenia Times. 4.12.2011. 
  53. "PROFILE-Slovenia's Finance Minister Janez Sustersic". Reuters (angleščina). 15.2.2012. Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  54. "Slovenia adopts reform laws but referendums possible". Reuters (angleščina). 23.10.2012. Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  55. "There is no Choice". www.sloveniatimes.com (angleščina). 7.5.2012. Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  56. 56,0 56,1 "Slovenia expects EU assessment mission in April-finmin". Reuters (angleščina). 8.3.2012. Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  57. "Poll: Three Quarters of Slovenians Say Pension Cuts Unjustified". www.sloveniatimes.com (angleščina). 9.7.2012. Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  58. "National Assembly Starts Debate on Austerity Bills". www.sloveniatimes.com (angleščina). 10.5.2012. Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  59. 59,0 59,1 "Slovenian austerity drive threatened by referendum call". Reuters (angleščina). 18.5.2012. Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  60. "Referendum on Austerity Act?". www.sloveniatimes.com (angleščina). 17.5.2012. Pridobljeno dne 2.2.2019. 
  61. 61,0 61,1 "Struggling Slovenia to appoint new PM to rescue economy". Reuters (angleščina). 26.2.2013. Pridobljeno dne 5.2.2019. 
  62. 62,0 62,1 62,2 Novak, Marja (9.3.2013). "Protests in Slovenia continue despite government's fall". Reuters (angleščina). Pridobljeno dne 5.2.2019. 
  63. Novak, Marja (27.4.2013). "Fresh Slovenian protests amid bailout fears". Reuters (angleščina). Pridobljeno dne 5.2.2019. 
  64. Evans-Pritchard, Ambrose (28.3.2013). "Slovenia faces contagion from Cyprus as banking crisis deepens". The Telegraph (angleščina). Pridobljeno dne 5.2.2019. 
  65. Mekina, Borut (7.10.2016). "Kdo je pokopal Slovenijo?". Mladina. Pridobljeno dne 5.2.2019. 
  66. "[Investigation] Arms deals and bribes: The downfall of Slovenia's former PM". EUobserver (angleščina). 30.4.2014. Pridobljeno dne 5.2.2019. 
  67. "Slovenia: as star wanes, anger on streets". Reuters (angleščina). 20.12.2012. Pridobljeno dne 16.2.2019. 
  68. "Violent mass protest continue in Slovenia". Reuters (angleščina). 3.12.2012. Pridobljeno dne 16.2.2019. 
  69. "Thousands protest against austerity in Slovenia". Deutsche Welle (angleščina). 18.11.2012. 
  70. "Slovenia police clash with protesters ahead of vote". Reuters (angleščina). 30.11.2012. Pridobljeno dne 16.2.2019. 
  71. "Anti-austerity Slovenia protesters clash with police". CBC News (angleščina). 1.12.2012. 
  72. "Slovenia police arrest 141 in violent anti-austerity protests". Reuters (angleščina). 4.12.2012. Pridobljeno dne 16.2.2019. 
  73. "Watchdog Finds Janša, Janković in Violation of Anti-Graft Law". The Slovenia Times (angleščina). 8.1.2013. 
  74. 74,0 74,1 "Slovenia gripped by strike, government on the ropes". Reuters (angleščina). 23.1.2013. Pridobljeno dne 16.2.2019. 
  75. "Vdor kadrov SDS v Sovo". Mladina. 18.1.2013. Pridobljeno dne 16.2.2019. 
  76. 76,0 76,1 "Slovenia protest adds pressure to crumbling government". Reuters (angleščina). 8.2.2013. Pridobljeno dne 16.2.2019. 
  77. "Ninamedia - Arhiv anket". www.ninamedia.si. Pridobljeno dne 16.2.2019. 
  78. "Anketa Dela: Stranke z vse manjšo podporo". Delo. 17.2.2013. 
  79. "Anketa Dela: Velikanska podpora protikorupcijski komisiji". Delo. 20.1.2013. 
  80. "Za Janšev odhod!". Mladina. 15.2.2013. 
  81. "SLS: Če Janša do februarja ne odstopi, gremo iz koalicije tudi mi". Delo. 14.1.2013. 
  82. "Slovenian coalition party asks premier to resign". Reuters (angleščina). 12.1.2013. Pridobljeno dne 16.2.2019. 
  83. 83,0 83,1 "Alenka Bratušek New PM-designate". The Slovenia Times (angleščina). 28.2.2013. 
  84. "Slovenian court confirms jail sentence for ex-PM Jansa". Reuters (angleščina). 28.4.2014. Pridobljeno dne 17.2.2019. 
  85. "Slovenia's fragile recovery". The Economist (angleščina). 3.5.2014. Pridobljeno dne 17.2.2019. 
  86. "After 26 Years, Janša in Prison Again". sloveniatimes.com (angleščina). 21.6.2014. Pridobljeno dne 17.2.2019. 
  87. "Volitve v Evropski parlament 2014". volitve.gov.si. Državna volilna komisija. Pridobljeno dne 28.2.2019. 
  88. "Volitve v Evropski parlament 2014". volitve.gov.si. Državna volilna komisija. Pridobljeno dne 28.2.2019. 
  89. "Predčasne volitve v Državni zbor 2014". volitve.gov.si. Državna volilna komisija. Pridobljeno dne 28.2.2019. 
  90. "Slovenia With New Government". The Slovenia Times (angleščina). 19.9.2014. 
  91. "Janša ni smel iz zapora, saj ni pojasnil, kaj bo počel". rtvslo.si. 26.11.2014. 
  92. "Janša za zdaj izpuščen iz zapora". Delo. 12.12.2014. 
  93. "Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši". 23.4.2015. 
  94. "Zadeva Patria je zastarala". Delo. 7.9.2015. 
  95. "SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve". siol.net. 13.7.2014. 
  96. "Insulted and Defeated SDS Party Irrationally Smearing Their Own Country". The Slovenia Times (angleščina). 15.7.2014. 
  97. 97,0 97,1 "SDS toži državo: "Volitve 2014 so bile ukradene"". siol.net. 7.3.2018. 
  98. "SDS začenja sodno bitko za odškodnino zaradi sojenja v zadevi Patria". STA. 18.10.2017. 
  99. "Sodišče zavrnilo odškodninsko tožbo SDS proti državi". Siol.net. 23.5.2018. 
  100. 100,0 100,1 100,2 100,3 100,4 100,5 100,6 "Slovenian survivor targets victory à la Orbán". Politico (angleščina). 1.6.2018. 
  101. "Več tisoč ljudi na shodu proti politiki sovraštva". Večer. 31.5.2018. 
  102. "Protest v Ljubljani: "Sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem"". siol.net. 31.5.2018. 
  103. "Posvetovanje s prevaro". Mladina. 20.4.2018. 
  104. "Dilema izsiljene izbire: »Ste za božičnico?«". In media res. Boris Vezjak. 28.5.2018. Pridobljeno dne 3.3.2019. 
  105. "Hungary steps up anti-Soros rhetoric with ‘national consultation’". Financial Times. Pridobljeno dne 3.3.2019. 
  106. "Izidi glasovanja za celotno Slovenijo 2018". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 9. 3. 2019. 
  107. Mlakar, Luka (25. 5. 2018). "Tudi če se Janša umakne, Šarec ne bi šel v koalicijo s SDS". Siol.net. Pridobljeno dne 5. 2. 2019. 
  108. "Šarec po srečanju s Cerarjem: Obstaja volja, da v koalicijo z SDS-om ne gremo". RTVSLO.si. 7. 6. 2018. Pridobljeno dne 5. 2. 2019. 
  109. Zajc, Drago (23. 6. 2018). "Leva, desna ali mavrična koalicija? Nekatere so prešibke, druge naporne". Delo. Pridobljeno dne 5. 2. 2019. 
  110. "Janša na obisku pri Orbanu v Budimpešti". STA. 17. 6. 2018. 
  111. Novak, Marja (7. 6. 2018). "Slovenia's president to give mandate to anti-immigrant party to form government". Reuters (angleščina). Pridobljeno dne 17. 6. 2018. 
  112. "Comedian gets new role: prime minister of Slovenia". NBC News (angleščina). 18. 8. 2018. Pridobljeno dne 9. 3. 2019. 
  113. "SDS brez preboja: Za neuspehe v glavnem krivi mediji". www.vecer.com-si. 2019-02-05. Pridobljeno dne 2019-02-06. 
  114. "Slovenia Elections Tilt Another European Country to the Right". The New York Times (angleščina). 3.6.2018. ISSN 0362-4331. 
  115. 115,0 115,1 Novak, Marja (22.5.2018). "Anti-immigrant stance helps Slovenia's SDS party to poll lead". Reuters (angleščina). 
  116. 116,0 116,1 116,2 Markeš, Janez (23.2.2018). "Najprej Slovenija. Kaj pa potem?". 
  117. Umek, prof. dr. Andrej (31.3.2018). "Ali v Sloveniji obstaja globoka država?". 
  118. "Globoka država". Mladina. 4.11.2008. 
  119. 119,0 119,1 "Orban ally Janez Jansa expected to top Slovenia's election". Deutsche Welle (angleščina). 2.6.2018. 
  120. "Janez Janša: Za vsak nov predpis naj se dva ukine!". www.sds.si. 26.4.2017. 
  121. Lam, Bourree (30.1.2018). "Trump’s 'Two-for-One' Regulation Executive Order". The Atlantic (angleščina). 
  122. "Janša: Najprej Slovenija, potem drugi". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 17.2.2018. 
  123. 123,0 123,1 123,2 123,3 123,4 "Slovenian Democratic Party (SDS)". The Democratic Society (angleščina). 
  124. Novak, Marja (20.12.2015). "Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum". Reuters (angleščina). 
  125. "Slovenians Deliver Major Setback to Same-Sex Marriage in Referendum". The New York Times (angleščina). 21.12.2015. ISSN 0362-4331. 
  126. "Tudi SDS za domoljubno vzgojo od vrtca do srednje šole". Delo. 24.2.2015. 
  127. "SDS proposal for full funding of private schools rejected". english.sta.si (angleščina). 30.1.2018. 
  128. "SDS bi 25.000 domoljubov združil v nacionalni gardi". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 19.1.2016. 
  129. "ZL nacionalno gardo vidi kot "desničarsko paravojsko", NSi idejo podpira". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-06-07. 
  130. "Premier Janez Janša: Podnebne spremembe so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej". www.nekdanji-pv.gov.si. 16. 11. 2007. Pridobljeno dne 14. 8. 2019. 
  131. "Premier Janez Janša: Okoljsko-energetski zakonodajni paket je eden najpomembnejših zakonodajnih paketov na začetku 21. stoletja". www.nekdanji-pv.gov.si. 24. 1. 2008. Pridobljeno dne 14. 8. 2019. 
  132. 132,0 132,1 "[Video] Poslanec Grims odgovarja ekosocialistom: Ekološki davki se ne porabljajo namensko, temveč gredo v žepe levičarjev!". Nova24TV. 29. 12. 2018. Pridobljeno dne 7. 8. 2019. 
  133. 133,0 133,1 133,2 "Grims trdi eno, znanstveniki se z njim ne strinjajo". siol.net. 13. 12. 2018. Pridobljeno dne 14. 8. 2019. 
  134. 134,0 134,1 "Branko Grims: "Globalno segrevanje ne obstaja. To je larifari"". Svet24.si. 17. 1. 2019. Pridobljeno dne 14. 8. 2019. 
  135. 135,0 135,1 "[Video] Grims razkrinkal levičarsko pranje možganov s podnebnimi spremembami, na račun katerih lahko nevladniki zaslužijo tudi prek 20 tisoč evrov mesečno!". Nova24TV. 25. 3. 2019. Pridobljeno dne 7. 8. 2019. 
  136. "Od kod se je 'vzel' panter, s katerim je Šiško zamenjal Triglav?". 24ur.com. 9. 9. 2018. Pridobljeno dne 14. 8. 2019. 
  137. "Branko Grims: ’Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž’". 24ur.com. 12. 12. 2018. Pridobljeno dne 14. 8. 2019. 
  138. "Za SDS večinski volilni sistem rešitev vseh težav". Dnevnik. 28.1.2013. 
  139. "SDS proti predlogu za otežitev dostopa do orožja | Domovina". www.domovina.je. 28.12.2015. 
  140. "SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ". www.sta.si. 28.12.2015. 
  141. "Evroposlanci sprejeli strožjo zakonodajo o orožju". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 14.3.2017. 
  142. "Ljudska obramba". Mladina. 8.1.2016. 
  143. "Kot himno bomo še peli 7. kitico Prešernove Zdravljice". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 15.6.2011. 
  144. 144,0 144,1 "Retroaktivnost v predlogu SDS-a o nezastarljivosti umora "neustavna"". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 5.3.2014. 
  145. 145,0 145,1 "SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih". Delo. 27. januar 2015. 
  146. "Rdeča zvezda in himna ostajata, glasbene kvote ne bodo zvišane". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-06-21. 
  147. 147,0 147,1 "Prepoved rdeče zvezde". Mladina. 14.2.2014. 
  148. "Rdeča zvezda je spet razdvajala". Dnevnik. 26.6.2013. 
  149. "Dan, ko je sijala rdeča zvezda". 26.5.2018. 
  150. "STA: Slovenian political metaphors and metonymy - a guide". english.sta.si (angleščina). 21.12.2017. 
  151. 151,0 151,1 151,2 "Have you heard of Kučan's clan – a mafia-like group from the League of Communists, whose aim was to economically control Slovenia after its independence and assure the survival of their children?". Nova24TV (angleščina). 19.12.2017. 
  152. 152,0 152,1 "Elections 2018, Party Profiles: SDS, the Janez Janša Party (Feature)" (angleščina). 14.4.2018. 
  153. Dawisha, Karen; Parrott, Bruce (13.6.1997). Politics, Power and the Struggle for Democracy in South-East Europe (angleščina). Cambridge University Press. ISBN 9780521597333. 
  154. Baumgartl, Bernd; Favell, Adrian (1995-10-02). New Xenophobia in Europe (angleščina). Martinus Nijhoff Publishers. ISBN 9041108653. 
  155. Ramet, Sabrina P. (2010-11-01). Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989 (angleščina). Penn State Press. ISBN 0271043792. 
  156. "Nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-04. 
  157. "STA: Demokracija "smells corruption" in bad bank dismissals". english.sta.si (angleščina). Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  158. "STA: Weekly: Parties might have been bribed in Iran money laundering". english.sta.si (angleščina). Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  159. "STA: Reporter takes a swing at Cerar". english.sta.si (angleščina). 23.4.2018. 
  160. "Jerajeva: Bratuškova se ves čas posvetuje s strici iz ozadja | Revija Reporter". Revija Reporter. 25.9.2013. 
  161. 161,0 161,1 "Strici iz ozadja". Mladina. 16.12.2011. 
  162. "STA: Demokracija identifies "little uncle" behind Šarec". english.sta.si (angleščina). 26.4.2018. 
  163. "Svetovni mediji o Pahorjevem "političnem hat-tricku" v senci ljudske vstaje". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 3.12.2012. 
  164. "Svet iz ozadja ali politična paranoja?". Dnevnik. 24.11.2012. 
  165. ""Ne skrbite, strici iz ozadja skrbijo za vas"". Žurnal24. 3.11.2017. 
  166. 166,0 166,1 "Janša to "Fight to the End", Says Conviction Political". www.sloveniatimes.com. 5.6.2013. 
  167. 167,0 167,1 "Milan Kučan". Mladina. 24.4.2015. 
  168. "Kučanu razpada njegov Forum 21, košarico mu je že dala tudi Pergarjeva!". www.politikis.si. 26.3.2012. 
  169. "Kučan je spoznal, da Šarec ne more zmagati – zdaj vse orožje polaga v Ljudmilo Novak, ki naj bi "razklala" desnico". Nova24TV. 21.8.2017. 
  170. Gorenak, Vinko (13.11.2017). "Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman". www.vinkogorenak.net. 
  171. "Janša Sent to Prison, He is Convinced About Political Plot". www.sloveniatimes.com. 28.4.2014. 
  172. "Janša ni priznal krivde zaradi žaljivega tvita o novinarkah RTVS". Časnik Večer. 13.4.2017. 
  173. "STA: More condemnation of Janša's defamatory tweet". english.sta.si (angleščina). 23.3.2016. 
  174. "STA: Insulting tweet labelled as attack on media". english.sta.si (angleščina). 24.3.2016. 
  175. "Janša bo moral novinarki zaradi žaljivega tvita plačati 6.000 evrov". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 27.3.2018. 
  176. "O nas | Forum21". www.forum21.si. Pridobljeno dne 4.6.2018. 
  177. "Kdo vozi forum 21?". Mladina. 17.5.2004. 
  178. "SDS: Kadroval bo Forum 21". Siol.net. 25.12.2008. 
  179. "Odmev: Šrotova tajkunska botra sta SD in Forum 21". Finance.si. 30.12.2009. 
  180. "Milan Kučan: Drugi tir ni projekt Foruma 21". Dnevnik. 25.5.2017. 
  181. "FOTO: To so hiše murgelske elite". Times.si. 11.5.2018. 
  182. "Podržaj: Janša je službo dobil na volitvah, zakon mu udeležbe ne preprečuje". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 31.7.2014. 
  183. "Janša bo lahko brez spremstva zapustil zapor in se udeležil ustanovne seje". www.24ur.com. 31.7.2014. 
  184. "SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve". Siol.net. 13.7.2014. 
  185. "Janša: Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom". Žurnal24. 20.4.2017. 
  186. SDS TV (25.5.2018), Ne dovolite, da vas zavedejo z lepimi besedami. Premislite, preden izberete! #SDSzate 
  187. "Murgelska pica ali SDS v piceriji". IN MEDIA RES. 25.5.2018. 
  188. "Orbanovi mediji v lastniÅ¡tvo Nova24TV". siol.net. Pridobljeno dne 2019-01-21. 
  189. "Gledališče Murgle 1. del: Kučan, Židan, Cerar, Erjavec in Šarec o sanaciji bank z Iranci, Palestinci in Sirci". Nova24TV. 28.5.2018. 
  190. "Gledališče Murgle 2. del: Uvaža se veliko migrantov, izvaža veliko izobraženih – ko se še Kučan prime za glavo". Nova24TV. 29.5.2018. 
  191. "Domoljubje: midva se ljubiva". Časnik Večer d.o.o. 17.2.2018. Pridobljeno dne 30.8.2018. 
  192. "Tudi to je možno: Poslanec Cerarjeve stranke se je opravičil za žaljivi tvit". Večer. 5.7.2017. Pridobljeno dne 30.8.2018. 
  193. "STA: Ljubljana Mayor Entering Race for Parliament". english.sta.si (angleščina). 11.10.2011. Pridobljeno dne 31.8.2018. 
  194. 194,0 194,1 194,2 194,3 194,4 "Moteči trenirkarji". Mladina.si. 16.12.2011. Pridobljeno dne 31.8.2011. 
  195. "Informacijska pooblaščenka že ovadila pisca spornega članka". Dnevnik. 12.12.2011. Pridobljeno dne 31.8.2018. 
  196. "V članku na spletni strani SDS po Türkovem mnenju elementi sovražnega govora". www.sta.si. 12.12.2011. Pridobljeno dne 31.8.2018. 
  197. 197,0 197,1 "Gibanje trenirk s spleta do vrha države". Dnevnik. 13.12.2011. Pridobljeno dne 31.8.2018. 
  198. 198,0 198,1 "Trenirke Tomaža Majerja". Dnevnik. 19.12.2011. Pridobljeno dne 31.8.2018. 
  199. "Analiza nestrpnosti na spletni strani SDS". Dnevnik. 12.12.2011. Pridobljeno dne 31.8.2018. 
  200. Majer, Tomaž (9.12.2011). "Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi". www.sds.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11.12.2011. 
  201. "Kunstelj pravi, da je Tomaž Majer Janša". Slovenskenovice.si. 13.12.2011. Pridobljeno dne 31.8.2018. 
  202. "Kdo je Tomaž Majer?". Dnevnik. 13.12.2011. Pridobljeno dne 31.8.2018. 
  203. 203,0 203,1 Greenslade, Roy (15.9.2014). "Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links" (angleščina). 
  204. "Novinarka Anuška Delić: Nisem izdala tajnih podatkov Sove". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 15.10.2014. Pridobljeno dne 19.10.2018. 
  205. 205,0 205,1 205,2 "Neonacisti na varnem". Mladina. 28.9.2014. Pridobljeno dne 19.10.2018. 
  206. 206,0 206,1 206,2 206,3 Belovič, Mario; Kajzer, Rok (12.9.2014). "Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela". Delo-si. Pridobljeno dne 19.10.2018. 
  207. Škrinjar, Klara; Ropac, Iva (25.2.2014). "Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela". Delo-si. Pridobljeno dne 19.10.2018. 
  208. "Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše". Dnevnik. 19.11.2014. Pridobljeno dne 19.10.2018. 
  209. "Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja". Siol.net. 5.1.2015. Pridobljeno dne 19.10.2018. 
  210. "Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-06-02. 
  211. "Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-06-02. 
  212. 212,0 212,1 "Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?". Dnevnik. 1.12.2011. Pridobljeno dne 19.10.2018. 
  213. Delić, Anuška; Kajzer, Rok (28.9.2014). "V bližini neonacistov in vrha politike". Pridobljeno dne 19.10.2018. 
  214. "Neonacisti so tu". Mladina. 7.12.2012. Pridobljeno dne 19.10.2018. 
  215. "Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon". Siol.net. 11.5.2018. Pridobljeno dne 20.10.2018. 
  216. "Dobičkonosne priložnosti hišne založbe SDS". Dnevnik. 8.7.2013. Pridobljeno dne 20.10.2018. 
  217. "[Video] Danes izide knjiga, za katero levičarji grozijo, da bi jo morali prepovedati; Prihaja Manifest za domovino!". Nova24TV. 28.8.2018. Pridobljeno dne 5.9.2018. 
  218. 218,0 218,1 "Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske". Mladina. 29.8.2018. Pridobljeno dne 20.10.2018. 
  219. "Manifest nove desnice". Mladina. 7.9.2018. Pridobljeno dne 20.10.2018. 
  220. "Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor". Časnik Večer d.o.o. 29.8.2018. Pridobljeno dne 20.10.2018. 
  221. "Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-09-14. 
  222. "Nepotistična hobotnica | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  223. "Nepotizem | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  224. "Poleg Žana Janše delata za Tomčevo tudi Petkov sin in brat Jerajeve". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  225. 225,0 225,1 "Prvo leto kadrovanja". Mladina. 10.12.2009. 
  226. "Eles, kadrovska trdnjava SDS in NSi?". Finance. 2008-06-17. Pridobljeno dne 2018-08-28. 
  227. "Kaj pomeni Janša na oblasti?". Mladina. 1.6.2018. 
  228. 228,0 228,1 "Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 20.5.2017. Pridobljeno dne 22.5.2017. 
  229. "STA: Delo sees SDS trapped by Janša cult and past". english.sta.si (angleščina). 22.5.2017. 
  230. "Tough Driver for a Rocky Road". www.sloveniatimes.com (angleščina). 22.2.2012. 
  231. "Andrej Čuš zapušča SDS in pravi: Nisem ne Janševa ne Kučanova lutka (video)". 23.5.2016. 
  232. "Čuš: Ni se mi zdelo prav, da grem v državni zbor in se počutim, kot da smo v letu 1990". www.24ur.com. 23.5.2016. 
  233. "Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani". www.domovina.je. 5.6.2016. 
  234. "Janšo spet zapuščajo poslanci". Svet24.si. 22.9.2016. 
  235. "STA: Report: SDS obtains loan from individual in Bosnia". english.sta.si (angleščina). 9.1.2018. 
  236. "32-letna Dijana Đuđić, ki je Janševi SDS posodila 450.000 evrov, je tudi znanka razvpitega Roka Snežiča". www.24ur.com. 9.1.2018. 
  237. "SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video". Siol.net. 11.1.2018. 
  238. "Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo". Siol.net. 17.5.2018. 
  239. 239,0 239,1 "Dijana Đuđič naj bi z različnih računov dvignila več kot 3,5 milijona gotovine". 24ur.com. 16.5.2018. 
  240. Potič, Zoran. "SDS si je denar menda izposodila pri muli". Pridobljeno dne 2018-06-03. 
  241. "STA: Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass". english.sta.si (angleščina). 29.5.2018. 
  242. "Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?". Časnik Večer d.o.o. 29.5.2018. 
  243. "Madžarski dolžnik". Mladina. 18.5.2018. 
  244. "STA: Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE". english.sta.si (angleščina). 31.5.2018. 
  245. "SDS z več kot 30.000 člani, DL jih ima komaj 921". Revija Reporter. 20.8.2013. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  246. "Program". Slovenska demokratska mladina. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  247. "Jože Pucnik Institute". Martens Centre (angleščina). Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  248. "Inštitut dr. Jožeta Pučnika". institutpucnik.si. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  249. "Inštitut dr. Jožeta Pučnika". Mladina. 12.4.2007. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  250. "Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS". Dnevnik. 13.7.2013. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  251. "Jože Pučnik kot by-pass". Mladina. 1.7.2007. Pridobljeno dne 4.6.2018. 
  252. "V SDS potrdili, da bo udeležence Zbora za republiko nagovoril tudi Janša, čeprav naj bi bil takrat v Bruslju". Dnevnik. 6.2.2013. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  253. "Zbor za republiko volivce nagovarja k podpori SDS-a, NSi-ja in SLS-a". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 15.5.2018. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  254. "'SDS pripravlja zborovanje pod krinko Zbora za republiko'". 24ur.com. 27.1.2013. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  255. 255,0 255,1 "O nas". odbor2014.si. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  256. 256,0 256,1 "Politika pred sodiščem". Mladina. 19.9.2014. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  257. "Statut". www.vso.si. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  258. 258,0 258,1 "Čigave vrednote?". Mladina. 10.1.2014. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  259. "Združenje VSO obeležilo obletnico prvega postroja Slovenske vojske". 17.12.2016. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  260. "Združenje VSO kazensko ovadilo Milana Kučana". 17.5.2016. Pridobljeno dne 28.8.2018. 
  261. 261,0 261,1 "Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida". Siol.net. 20.7.2017. 
  262. "Demokracija, Nova24TV in Škandal24: Janševi "stali in obstali" z Orbanom". Časnik Večer d.o.o. 8.9.2017. 
  263. "Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV". Siol.net. 4.4.2017. 
  264. "SDS v državnem zboru zaposlila Dejana Kaloha (Politikis)". Delo. 16.10.2013. 
  265. "Brezplačnika sta bila del predvolilne kampanje SDS". Dnevnik. 27.9.2011. 
  266. "SDS v predvolilno kampanjo z množico lokalnih portalov". Dnevnik. Pridobljeno dne 2019-01-21. 
  267. 267,0 267,1 "Orbánov Janša". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-01-21. 
  268. Delo.si-si (2017-12-11). "Opazili smo: SDS gre na lokalne volitve". www.delo.si. Pridobljeno dne 2019-01-21. 
  269. "V slogu zloglasnih brezplačnikov po volitvah ugasnil tudi Škandal24". Mladina. 4.6.2018. 
  270. "Dr. Vasko Simoniti na Arsovem forumu v živo". www.sds.si. 11.4.2018. 
  271. "Alenka Puhar: Imenovanje stvari z njihovimi imeni". www.sds.si. 24.8.2016. 
  272. "Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS". Dnevnik. 13.7.2013. 
  273. "Dr. Janez Juhant: "Podpiram delo Janeza Janše"". www.sds.si. 14.1.2013. 
  274. Kolšek, Peter (29.7.2014). "Tone Kuntner: Če je Pomlad samo JJ, je kot narod nismo vredni". 
  275. "Janšev nogometni up". 30.5.2010. 
  276. 276,0 276,1 "”Zvezdniki” v politiki". Mladina. 19.5.2011. 
  277. Kenda, Vid (22.10.2015). "Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?". 
  278. "Boj za način razmišljanja". Mladina. 13.4.2012. 
  279. "Ocenjevali vlado in postali podporniki SDS". Dnevnik. 2.9.2008. 
  280. "Dr. Peter Jambrek | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-03. 
  281. "Peter Jambrek o tem, da je SDS glede na socialni status bolj leva stranka". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-06-03. 
  282. "Koga bosta volila Milan Kučan in Peter Jambrek". Pridobljeno dne 2018-06-03. 
  283. "Z Janšo je konec". Svet24.si. Pridobljeno dne 2018-06-03. 
  284. "Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS« | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-03. 
  285. "Metamorfoze Jožeta P. Damijana | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-02. 
  286. "Dokončno slovo mladoekonomistov | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-02. 
  287. Uredništvo. "Damijan nepreklicno odstopil". Pridobljeno dne 2018-06-02. 
  288. "Jože P. Damijan vendarle odstopil". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-06-02. 
  289. "Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil". www.delo.si. 12.7.2015. Pridobljeno dne 22.5.2017. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]