Slovenska demokratska stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slovenska demokratska stranka
Slovenian Democratic Party
Vodja Janez Janša
Ustanovljena 16. februar 1989
Sedež Ljubljana
Ideologija konservatizem,
liberalni konservatizem,
nacionalizem
Politična pozicija desna
Mednarodna pripadnost Centrist Democrat International,
International Democrat Union
Evropska pripadnost Evropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupina Evropska ljudska stranka
Matične barve rumena in modra
Državni zbor
25 / 90
Evropski parlament
3 / 8
Spletna stran
http://www.sds.si
Zastava stranke
Zastava Slovenske demokratske stranke

Slovenska demokratska stranka (kratica SDS) je slovenska parlamentarna politična stranka, ki se uvršča na politično desnico. Trenutni predsednik stranke je Janez Janša.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stranka je bila kot Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) ustanovljena 16. februarja 1989. France Tomšič je bil prvi predsednik te stranke, novembra 1989 pa ga je zamenjal Jože Pučnik. Istega leta se je na prvem kongresu preimenovala iz zveze v stranko: Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS). Na tretjem kongresu maja 1993 je bil za predsednika SDSS izvoljen Janez Janša, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika na kongresih stranke leta 1995, 1999, 2001, 2005, 2009 in 2013, 2017.[1]

Leta 2003 se je stranka preimenovala v Slovensko demokratsko stranko.

Podmladek stranke, Slovenska demokratska mladina, je bil ustanovljen oktobra 1989. Njen prvi predsednik je bil Matej Makarovič, trenutno pa jo vodi Žan Mahnič.

Nazori[uredi | uredi kodo]

Populizem[uredi | uredi kodo]

Tekom evropske begunske krize je SDS okrepila svojo nacionalistično populistično retoriko.[2][3][4] Stranka je ostro nastopila proti begunskim kvotam in se zavzela za preusmeritev finančnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam, za varnostne organe.[5] Obenem je Janša napadel "degenerirano levico".[6][2] Vročekrvna retorika stranke in njeno obtoževanje ostalih strank za korupcijo sta privedla do "zaskrbljenosti med mednarodnimi opazovalci glede poti Slovenije, ki v splošnem na tem območju velja za zgodbo o uspehu", ko je SDS prevzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah za državnozborske volitve 2018.[2]

Stranka se je prav tako začela posluževati populistične retorike ameriškega predsednika Donalda Trumpa,[6] saj Janša in stranka pogosto uporabljata Trumpove fraze, kot so "osuševanje močvirja",[2] "globoka država"[7][8] in "lažne novice".[9][10] Stranka je tudi že prišla na dan s predlogom, naj se za vsak nov predpis dva obstoječa ukine,[11] kar je prav tako zagovarjal in uzakonil Trump.[12] Janša je ob številnih priložnostih uporabil frazo "najprej Slovenija".[13][6][14]

Notranja politika[uredi | uredi kodo]

Gospodarska politika[uredi | uredi kodo]

SDS se opisuje kot stranka, ki podpira tržno gospodarstvo.[15] Zagovarja znižanje davkov in pospešitev privatizacijskih postopkov.[13]

Socialna politika[uredi | uredi kodo]

SDS je v času vladanja uzakonila priznanje istospolnih partnerskih zvez,[15] vendar nasprotuje priznanju istospolnih porok.[16][17]

Izobraževalna politika[uredi | uredi kodo]

SDS se zavzema za izobraževalne programe, ki bi privzgajali domoljubje "od vrtca do srednje šole".[18] Stranka podpira popolno javno financiranje zasebnih šol.[19]

Nacionalna varnost[uredi | uredi kodo]

V začetku leta 2016 je SDS predlagala ustanovitev "nacionalne garde", sestavljene iz okoli 25 000 "domoljubnih" prostovoljcev kateregakoli spola. Garda bi po predlogu zamenjala vse trenutne rezervistične enote slovenskih oboroženih sil, bila bi pod neposrednim poveljstvom generalštaba vojske, vpoklicana pa bi bila ob naravnih nesrečah in "spremenjenih varnostnih razmerah" (kakršna je bila evropska begunska kriza, ki se je odvijala v tistem času). Poslanec Žan Mahnič je zatrjeval, da je ustanovitev tovrstne garde ena ključnih točk volilnega programa. K predlogu naj bi jih po navedbah predstavnika SDS spodbudile slabšajoče se varnostne razmere v državi, delno zaradi begunske krize.[20] Parlament je zamisel zavrnil kot nepotrebno, saj je trenutna ureditev rezervnih sestavov zadostna razmeram.[21]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

SDS se je dolgo zavzemala za spremembo sistema državnozborskih volitev, in sicer s trenutnega proporcionalnega volilnega sistema na dvokrožni večinski sistem. Stranka zatrjuje, da bi to pripomoglo k stabilnejšim in učinkovitejšim vladam.[22]

SDS podpira pravico državljanov do nošenja orožja in je nasprotovala nadaljnjim omejitvam. Ostro se je zoperstavila novim evropskim predpisom o strelnem orožju, ki ga je evropski parlament nato z veliko večino sprejel po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.[23][24][25][26]

SDS oporeka trenutnemu besedilu slovenske državne himne, sedmi kitici Prešernove Zdravljice, saj da je "preveč mednarodna in premalo domoljubna", ter zagovarja dodatek nekaterih ostalih kitic Zdravljice k himni.[27][28][29] Stranka je prav tako ob številnih priložnostih poskusila zakonsko prepovedati "vsakršno javno izražanje idej preko totalitarističnih simbolov" in "vsakršno izražanje naklonjenosti totalitarnim režimom".[28][29] Stranka vztrajno zavrača očitke, da z zakonom skuša prepovedati zgolj rdečo zvezdo,[30] simbol slovenske narodnoosvobodilne vojske med drugo svetovno vojno,[31] ki je še vedno prisoten v slovenskem družbenem okolju,[32][33] vendar po drugi strani predlagani zakon ne bi na primer prepovedal javnega nošenja nacističnih uniform ali prikazovanja simbolov z nacističnim režimom povezanega domobranstva.[31]

Zunanja politika[uredi | uredi kodo]

Stranka je proevropska,[15] vendar radikalno protimigracijska in nasprotuje evropskim azilnim kvotam.[13]

Teorije komunističnih zarot[uredi | uredi kodo]

Verjetno najznačilnejša posebnost ideologije SDS so svojska prepričanja, ki jih člani stranke pogosto izražajo. Mnenje stranke glede političnega stanja države je, da v njej obstaja združba, sestavljena večinoma iz nekdanjih funkcionarjev komunistične partije, ki ohranja velik del nadzora nad gospodarstvom, financami, sodstvom in mediji v Sloveniji. Nekatere od teh teorij so začeli ponavljati tudi ostali populistični politiki na slovenski desnici ter so celo postale del splošne politične razprave.[34][35][36][37]

Člani in podporniki SDS pogosto izražajo svoj pogled na politično dogajanje z lastnimi frazami in koncepti, kot so:

  • "Udbomafija" – izraz je izpeljan iz UDBE, imena jugoslovanske obveščevalne službe, skovan pa je bil v zgodnjih 1990. letih za označevanje domnevne tajne združbe nekdanjih članov Komunistične partije Slovenije in sodelavcev UDBE, ki naj bi še vedno obvladovali slovensko gospodarstvo in politiko. SDS in z njim povezani mediji pogosto uporabljajo izraz v svojih objavah.[35][38][39][40][41][42][43]
  • "Strici iz ozadja" (ali "botri iz ozadja") – domnevne osebe in tvorbe, ki ščitijo in vplivajo na glavne slovenske politike; ti naj bi služili zgolj kot lutke za politične in gospodarske interese "stricev". Nekdanja predsednika vlade Miro Cerar[44] in Alenka Bratušek,[45] voditelj Pozitivne Slovenije Zoran Janković[46] in protielitistični politični novinec Marjan Šarec[47] so le nekateri od politikov, ki so jih SDS in s stranko povezani mediji obtoževali, da za njimi stojijo "strici iz ozadja". Izraz občasno uporablja tudi nekdanji premier in trenutni predsednik države Borut Pahor, ki je nekoč "strice" obtožil poskusov rušenja njegove vlade.[48] Milan Kučan, ki ga pogosto navajajo kot glavnega "strica iz ozadja", je od Pahorja zahteval, da svoje namigovanje pojasni.[49] Pahor je tudi obtožil svojega glavnega tekmeca na predsedniških volitvah 2017, Marjana Šarca, da zanj skrbijo "strici iz ozadja". Šarec je prav tako od Pahorja zahteval pojasnilo trditev, vendar odgovora ni prejel.[50]
  • Milan Kučan – nekdanji dvakratni predsednik republike Slovenije in zadnji voditelj Zveze komunistov Slovenije, ki ga SDS redno obtožuje vodenja vseh tajnih vplivov v slovenskem političnem prostoru.[37][35][51][52][53] Politiki, ki naj bi delovali pod Kučanovim vplivom, so med drugim nekdanja voditeljica Nove Slovenije Ljudmila Novak in politični novinec Marjan Šarec,[54][55] nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, ljubljanski župan in voditelj PS Zoran Janković[56][46] ter številni ostali. Janša je bil obsojen na dvakrat po 6000 evrov denarne kazni, potem ko je na Twitterju dve novinarki RTV Slovenija označil za "odsluženi prostitutki zvodnika Milana".[57][58][59][60]
  • Forum 21 – društvo za razprave o "političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih" slovenskega naroda, ki ga je ustanovil Milan Kučan in v katerem sodelujejo številni pomembni slovenski politiki in gospodarstveniki.[61][62][52] SDS je društvo obdolžila vplivanja na imenovanje funkcionarjev in politične odločitve liberalnih vlad.[63][64][65]
  • Murgle – stanovanjska četrt Murgle, v kateri prevladujejo pritlične hiše in v kateri prebivajo številni vidni politiki in gospodarstveniki, med drugim nekdanja predsednika Milan Kučan (pogosto glavna tarča aluzije "Murgle") in pokojni Janez Drnovšek, nekdanji premier Miro Cerar ter borec OF in poslednji predsednik SR Slovenije Janez Stanovnik.[66] "Murgle" so tako druga oblika sklicevanja na domnevne vplive iz ozadja, ki jih izvajajo navidez upokojeni pripadniki politične levice. Potem ko je bil zaradi korupcijske afere Patria obsojen na dveletno zaporno kazen, je Janez Janša zatrdil, da je bila sodba "napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev".[51] Kasneje je SDS označila parlamentarne volitve 2014 za "nelegitimne" zaradi sovpadajočega Janševega prestajanja zaporne kazni.[67][68][69] Prav tako je Janša obtožil "Murgle", potem ko je bila zoper njega vložena tožba za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.[70] Kot del volilne kampanje leta 2018 je SDS izdala oglas, v katerem par naroči pico pri SDS in "Pica Murgle". Razkrije se, da škatla iz Murgel vsebuje samo polovico pice.[9][71][72] Novičarski portal Nova24TV, s katerim upravlja SDS,[73] je tudi oglaševal videe z naslovom "Lutkovno gledališče Murgle", v katerih je bil satirično upodobljen za javnost zaprt politični sestanek Milana Kučana, Mira Cerarja, ministra za kmetijstvo Dejana Židana (voditelja SD), zunanjega ministra Karla Erjavca (voditelja DeSUS-a) in Marjana Šarca (voditelja LMŠ).[74][75]

Organi stranke[uredi | uredi kodo]

  • Predsednik: Janez Janša
  • Podpredsednika: Jelka Godec in Milan Zver
  • Vodja poslanske skupine: Jože Tanko
  • Namestnik vodje poslanske skupine: Vinko Gorenak
  • Predsednik sveta: Anže Logar
  • Predsednik strokovnega sveta: Janez Janša
  • Generalni sekretar: Janez Mežan
  • Izvršni odbor: 21 članov
  • Nadzorni odbor: 7 članov
  • Strokovni svet: 14 različnih sestav - odborov (po resorjih)

Predsedniki stranke[uredi | uredi kodo]

Predsednik stranke Janez Janša

Poslanska skupina[uredi | uredi kodo]

Slovenska demokratska stranka je imela v mandatu 2014–2018 v Državnem zboru Republike Slovenije 19 poslanskih mest. Poslansko skupino vodi Jože Tanko.

Evropski poslanci[uredi | uredi kodo]

Romana Tomc Milan Zver Patricija Šulin
Romana Tomc 2015.jpg Milan Zver 2011.jpg Patricija Šulin 2015.jpg

Dosežki na volitvah[uredi | uredi kodo]

Sedeži v državnem zboru[uredi | uredi kodo]

Rezultati volitev[uredi | uredi kodo]

Volitve Št. glasov % Sedeži +/– Uvrstitev Vlada
1990 79,951 7.4
6 / 80
Rast 6 Rast 7. Koalicija
1992 39,675 3.3
4 / 90
Upad 2 Upad 8. Koalicija
1996 172,470 16.3
16 / 90
Rast 12 Rast 3. Opozicija
2000 170,228 15.8
14 / 90
Upad 2 Rast 2. Opozicija
2004 281,710 29.0
29 / 90
Rast 15 Rast 1. Koalicija
2008 307,735 29.2
28 / 90
Upad 1 Upad 2. Opozicija
2011 288,719 26.1
26 / 90
Upad 2 Stagnacija 2. Koalicija
(2012-2013)

Opozicija
(2013-2014)

2014 181,052 20.7
21 / 90
Upad 5 Stagnacija 2. Opozicija

Kontroverze in kritike[uredi | uredi kodo]

Obtožbe o političnem kadrovanju[uredi | uredi kodo]

Stranka je bila večkrat obtožena političnega kadrovanja in nepotizma, imenovanja sorodnikov, zaveznikov in prijateljev na vladne (in druge) položaje. Številni bližnji sorodniki vidnih članov SDS so dobili zaposlitev v slovenskem in evropskem parlamentu, na visokih položajih v javnem sektorju in podjetjih v državni lasti (nekateri tudi, čeprav niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev).[76][77][78][79][80]

SDS je bila že obtožena tudi selektivnega financiranja mnogih javnih institucij, politično motiviranih odpustitev in zamenjav v njih ter ustvarjanja okolja, v katerem je politizacija javnih funkcij dopustna in vsesplošno razširjena.[80][81]

Kult osebnosti[uredi | uredi kodo]

Voditelj SDS Janez Janša je na položaju neprekinjeno že od leta 1993 in konkurentov za položaj praktično ni.[1] Člani stranke so Janši izredno privrženi[15] in pogoste so primerjave stranke s kultom,[82][83] s čimer se strinjajo tudi številni bivši člani stranke, ki trdijo, da je razhajanje mnenj znotraj stranke izjemno nezaželeno.[84][85][86][87]

Nepravilnosti pri financiranju kampanje[uredi | uredi kodo]

Pri pripravljanju na parlamentarne volitve 2018 je SDS sklenila posojilno pogodbo v vrednosti 450 000 € od državljanke Bosne in Hercegovine[88] za financiranje volilne kampanje. Stranka je prišla v stik s posojilodajalko preko založništva Nova obzorja (ki je delno v lasti SDS). SDS je prav tako svoj delež Novih obzorij zastavila kot jamstvo.[89] Toda ker je izposojena vsota presegala omejitev, ki jo je določal zakon o financiranju političnih strank, je SDS morala izposojen denar vrniti. Potem ko so pogoji posojila postali javni, sta policija in računsko sodišče sprožila preiskavo.[90] Zagnala se je tudi preiskava posojilodajalke na podlagi sumov pranja denarja, utaje davkov, uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije ter upravljanja slamnatih podjetij.[91][92] Posojilodajalka naj bi bila del kriminalne združbe, ki je upravljala slamnata podjetja, prejemajoča denar iz nerazkritih izvorov (vključno z denarjem, kasneje posojenim SDS).[92][93]

Manj kot teden pred parlamentarnimi volitvami 2018 je bilo razkrito, da so medijske in založniške hiše, tesno povezane in delno v lasti SDS, nekaj mesecev pred volitvami prejela okoli 800 000 € od dveh madžarskih fizičnih oseb (oziroma njunih podjetij), ki sta bili obe v tesnem stiku z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Skupni znesek denarja, ki so ga z SDS povezana medijska podjetja prejela iz madžarskih virov, je tako narasel na preko 2,2 milijona evrov. Medijska podjetja, povezana z SDS, ki so prejela denar, so nato plačala dodatke za kampanjo SDS. Tudi založništvo Nova obzorja je stranki skušalo posoditi 60 000 €. Taista madžarska posojilodajalca sta z denarjem preskrbela tudi politične zaveznike v Makedoniji. Poleg tega je znano tudi, da je posojilo, ki ga je SDS skušala nekaj mesecev prej najeti od bosanske državljanke, imelo madžarsko povezavo.[94][9][73][95][96][97][98][10]

Politična zavezništva[uredi | uredi kodo]

Mediji, povezani s stranko[uredi | uredi kodo]

SDS ima v lasti oziroma je povezana s številnimi publikacijami, vključno z de facto glasilom stranke, Demokracijo,[99] in tabloidom Škandal24[100] (katerih lastnik je založniška hiša Nova obzorja, slednja pa je v skupni lasti SDS in madžarskega tabloida Ripost, ki ima tesne zveze z vladajočo madžarsko stranko Fidesz).[99][94] Medijski konglomerat Nova24TV, ki sestoji iz televizijskega kanala in spletnega novičarskega portala, so ustanovili poslanci in člani SDS ter simpatizerji stranke, kasneje pa je tudi prejel denarne dodatke od madžarskih podjetij, povezanih s stranko Fidesz.[101][94] Bližnji sodelavec SDS upravlja tudi spletni portal Politikis.[102][103]

Redna praksa stranke je ustvarjanje novih medijev v predvolilnem času, ki se po volitvah običajno ukinejo. Pri brezplačnih časopisih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se razdeljevala v času priprav na državnozborske volitve 2008, je bila kasneje odkrita neposredna povezava z SDS in njeno predvolilno kampanjo.[104][105] Podobna praksa se je ponovila pred volitvami leta 2018, ko je nekaj mesecev pred volitvami vzniknil nabor lokalnih spletnih portalov podobne grafične podobe, katerih upravitelji so bili prav tako v večini primerov povezani z SDS.[106] Tako kot Slovenski tednik in Ekspres je tudi Škandal24 oznanil, da bo dan po volitvah 2018 tiskana izdaja ukinjena in da bo tednik odslej deloval le še kot spletna publikacija.[107]

Podporniki[uredi | uredi kodo]

Podporniki stranke SDS so, med drugimi, zgodovinarja Vasko Simoniti[108] in Alenka Puhar,[109] pisatelj Drago Jančar,[110] teolog Janez Juhant[111] ter pesnik Tone Kuntner.[112] Javno jo podpirajo še nogometaš Miran Pavlin,[113][114] smučarka Katja Koren,[114] pevki Elda Viler in Marta Zore[115] ter igralec in režiser Roman Končar.[116]

Leta 2008 je SDS na svoji spletni strani za podpornike stranke lažno imenovala številne znane Slovence. Stranka je znanim Slovencem razposlala prošnjo za komentar delovanja iztekajoče se vlade 2004–2008, ki naj bi bil objavljen v glasilu stranke. Čeprav jim ni bilo zastavljeno vprašanje, ali podpirajo SDS, in niso bili obveščeni, da bo njihovo ime navedeno med podporniki stranke, je nekatere od njih SDS vseeno označila za svoje podpornike.[117]

Bivši podporniki[uredi | uredi kodo]

Nekdanji podporniki, zdaj disidenti, ki so jo zapustili, so Peter Jambrek, Gregor Virant in Jože P. Damijan. Miha Brejc je postal nezaželena oseba, ko je Gregor Virant ustanovil svojo stranko, ki jo je Peter Jambrek označil kot stranko "razžaljenih in ponižanih".[118] Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov Dimitrij Rupel.[119]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 20. 5. 2017. Pridobljeno dne 22. 5. 2017. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 MacDowall, Andrew (1. 6. 2018). "'Drain the swamp': rightwing leader pulls ahead in Slovenia's polls". The Guardian (angleščina). 
  3. ^ "Explained: Slovenia's election and Orban's populist influence". euronews (angleščina). 1. 6. 2018. 
  4. ^ "Slovenia Elections Tilt Another European Country to the Right". The New York Times (angleščina). 3. 6. 2018. ISSN 0362-4331. 
  5. ^ Novak, Marja (22. 5. 2018). "Anti-immigrant stance helps Slovenia's SDS party to poll lead". Reuters (angleščina). 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 Markeš, Janez (23. 2. 2018). "Najprej Slovenija. Kaj pa potem?". 
  7. ^ Umek, prof. dr. Andrej (31. 3. 2018). "Ali v Sloveniji obstaja globoka država?". 
  8. ^ "Globoka država". Mladina. 4. 11. 2008. 
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 "Slovenian survivor targets victory à la Orbán". Politico (angleščina). 1. 6. 2018. 
  10. ^ 10,0 10,1 "Orban ally Janez Jansa expected to top Slovenia's election". Deutsche Welle (angleščina). 2. 6. 2018. 
  11. ^ "Janez Janša: Za vsak nov predpis naj se dva ukine! | SDS". www.sds.si. 26. 4. 2017. 
  12. ^ Lam, Bourree (30. 1. 2018). "Trump’s 'Two-for-One' Regulation Executive Order". The Atlantic (angleščina). 
  13. ^ 13,0 13,1 13,2 "Slovenian nationalist party set for power after winning election". The Guardian (angleščina). 4. 6. 2018. 
  14. ^ "Janša: Najprej Slovenija, potem drugi". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 17. 2. 2018. 
  15. ^ 15,0 15,1 15,2 15,3 "Slovenian Democratic Party (SDS)". The Democratic Society (angleščina). 
  16. ^ Novak, Marja (20. 12. 2015). "Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum". Reuters (angleščina). 
  17. ^ "Slovenians Deliver Major Setback to Same-Sex Marriage in Referendum". The New York Times (angleščina). 21. 12. 2015. ISSN 0362-4331. 
  18. ^ "Tudi SDS za domoljubno vzgojo od vrtca do srednje šole". Delo. 24. 2. 2015. 
  19. ^ "STA: SDS proposal for full funding of private schools rejected". english.sta.si (angleščina). 30. 1. 2018. 
  20. ^ "SDS bi 25.000 domoljubov združil v nacionalni gardi". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 19. 1. 2016. 
  21. ^ "ZL nacionalno gardo vidi kot "desničarsko paravojsko", NSi idejo podpira". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-06-07. 
  22. ^ "Za SDS večinski volilni sistem rešitev vseh težav". Dnevnik. 28. 1. 2013. 
  23. ^ "SDS proti predlogu za otežitev dostopa do orožja | Domovina". www.domovina.je. 28. 12. 2015. 
  24. ^ "SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ". www.sta.si. 28. 12. 2015. 
  25. ^ "Evroposlanci sprejeli strožjo zakonodajo o orožju". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 14. 3. 2017. 
  26. ^ "Ljudska obramba". Mladina. 8. 1. 2016. 
  27. ^ "Kot himno bomo še peli 7. kitico Prešernove Zdravljice". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 15. 6. 2011. 
  28. ^ 28,0 28,1 "Retroaktivnost v predlogu SDS-a o nezastarljivosti umora "neustavna"". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 5. 3. 2014. 
  29. ^ 29,0 29,1 "SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih". Delo. 27. januar 2015. 
  30. ^ "Rdeča zvezda in himna ostajata, glasbene kvote ne bodo zvišane". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-06-21. 
  31. ^ 31,0 31,1 "Prepoved rdeče zvezde". Mladina. 14. 2. 2014. 
  32. ^ "Rdeča zvezda je spet razdvajala". Dnevnik. 26. 6. 2013. 
  33. ^ "Dan, ko je sijala rdeča zvezda". 26. 5. 2018. 
  34. ^ "STA: Slovenian political metaphors and metonymy - a guide". english.sta.si (angleščina). 21. 12. 2017. 
  35. ^ 35,0 35,1 35,2 "Have you heard of Kučan's clan – a mafia-like group from the League of Communists, whose aim was to economically control Slovenia after its independence and assure the survival of their children?". Nova24TV (angleščina). 19. 12. 2017. 
  36. ^ "The right-wing populists doing well across Europe, from Marine Le Pen to Viktor Orban". The Independent (angleščina). 4. 6. 2018. 
  37. ^ 37,0 37,1 "Elections 2018, Party Profiles: SDS, the Janez Janša Party (Feature)" (angleščina). 14. 4. 2018. 
  38. ^ Dawisha, Karen; Parrott, Bruce (13. 6. 1997). Politics, Power and the Struggle for Democracy in South-East Europe (angleščina). Cambridge University Press. ISBN 9780521597333. 
  39. ^ Baumgartl, Bernd; Favell, Adrian (1995-10-02). New Xenophobia in Europe (angleščina). Martinus Nijhoff Publishers. ISBN 9041108653. 
  40. ^ Ramet, Sabrina P. (2010-11-01). Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989 (angleščina). Penn State Press. ISBN 0271043792. 
  41. ^ "Nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-04. 
  42. ^ "STA: Demokracija "smells corruption" in bad bank dismissals". english.sta.si (angleščina). Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  43. ^ "STA: Weekly: Parties might have been bribed in Iran money laundering". english.sta.si (angleščina). Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  44. ^ "STA: Reporter takes a swing at Cerar". english.sta.si (angleščina). 23. 4. 2018. 
  45. ^ "Jerajeva: Bratuškova se ves čas posvetuje s strici iz ozadja | Revija Reporter". Revija Reporter. 25. 9. 2013. 
  46. ^ 46,0 46,1 "Strici iz ozadja". Mladina. 16. 12. 2011. 
  47. ^ "STA: Demokracija identifies "little uncle" behind Šarec". english.sta.si (angleščina). 26. 4. 2018. 
  48. ^ "Svetovni mediji o Pahorjevem "političnem hat-tricku" v senci ljudske vstaje". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 3. 12. 2012. 
  49. ^ "Svet iz ozadja ali politična paranoja?". Dnevnik. 24. 11. 2012. 
  50. ^ ""Ne skrbite, strici iz ozadja skrbijo za vas"". Žurnal24. 3. 11. 2017. 
  51. ^ 51,0 51,1 "Janša to "Fight to the End", Says Conviction Political". www.sloveniatimes.com. 5. 6. 2013. 
  52. ^ 52,0 52,1 "Milan Kučan". Mladina. 24. 4. 2015. 
  53. ^ "Kučanu razpada njegov Forum 21, košarico mu je že dala tudi Pergarjeva!". www.politikis.si. 26. 3. 2012. 
  54. ^ "Kučan je spoznal, da Šarec ne more zmagati – zdaj vse orožje polaga v Ljudmilo Novak, ki naj bi "razklala" desnico". Nova24TV. 21. 8. 2017. 
  55. ^ Gorenak, Vinko (13. 11. 2017). "Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman". www.vinkogorenak.net. 
  56. ^ "Janša Sent to Prison, He is Convinced About Political Plot". www.sloveniatimes.com. 28. 4. 2014. 
  57. ^ "Janša ni priznal krivde zaradi žaljivega tvita o novinarkah RTVS". Časnik Večer. 13. 4. 2017. 
  58. ^ "STA: More condemnation of Janša's defamatory tweet". english.sta.si (angleščina). 23. 3. 2016. 
  59. ^ "STA: Insulting tweet labelled as attack on media". english.sta.si (angleščina). 24. 3. 2016. 
  60. ^ "Janša bo moral novinarki zaradi žaljivega tvita plačati 6.000 evrov". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 27. 3. 2018. 
  61. ^ "O nas | Forum21". www.forum21.si. Pridobljeno dne 4. 6. 2018. 
  62. ^ "Kdo vozi forum 21?". Mladina. 17. 5. 2004. 
  63. ^ "SDS: Kadroval bo Forum 21". Siol.net. 25. 12. 2008. 
  64. ^ "Odmev: Šrotova tajkunska botra sta SD in Forum 21". Finance.si. 30. 12. 2009. 
  65. ^ "Milan Kučan: Drugi tir ni projekt Foruma 21". Dnevnik. 25. 5. 2017. 
  66. ^ "FOTO: To so hiše murgelske elite". Times.si. 11. 5. 2018. 
  67. ^ "Podržaj: Janša je službo dobil na volitvah, zakon mu udeležbe ne preprečuje". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. 31. 7. 2014. 
  68. ^ "Janša bo lahko brez spremstva zapustil zapor in se udeležil ustanovne seje". www.24ur.com. 31. 7. 2014. 
  69. ^ "SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve". Siol.net. 13. 7. 2014. 
  70. ^ "Janša: Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom". Žurnal24. 20. 4. 2017. 
  71. ^ SDS TV (25. 5. 2018), Ne dovolite, da vas zavedejo z lepimi besedami. Premislite, preden izberete! #SDSzate 
  72. ^ "Murgelska pica ali SDS v piceriji". ::: IN MEDIA RES :::. 25. 5. 2018. 
  73. ^ 73,0 73,1 "STA: Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass". english.sta.si (angleščina). 29. 5. 2018. 
  74. ^ "Gledališče Murgle 1. del: Kučan, Židan, Cerar, Erjavec in Šarec o sanaciji bank z Iranci, Palestinci in Sirci". Nova24TV. 28. 5. 2018. 
  75. ^ "Gledališče Murgle 2. del: Uvaža se veliko migrantov, izvaža veliko izobraženih – ko se še Kučan prime za glavo". Nova24TV. 29. 5. 2018. 
  76. ^ "J. J.? Ne, hvala!". Mladina. 27. 1. 2012. 
  77. ^ "Nepotistična hobotnica | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  78. ^ "Nepotizem | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  79. ^ "Poleg Žana Janše delata za Tomčevo tudi Petkov sin in brat Jerajeve". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  80. ^ 80,0 80,1 "Prvo leto kadrovanja". Mladina. 10. 12. 2009. 
  81. ^ "Kaj pomeni Janša na oblasti?". Mladina. 1. 6. 2018. 
  82. ^ "STA: Delo sees SDS trapped by Janša cult and past". english.sta.si (angleščina). 22. 5. 2017. 
  83. ^ "Tough Driver for a Rocky Road". www.sloveniatimes.com (angleščina). 22. 2. 2012. 
  84. ^ "Andrej Čuš zapušča SDS in pravi: Nisem ne Janševa ne Kučanova lutka (video)". 23. 5. 2016. 
  85. ^ "Čuš: Ni se mi zdelo prav, da grem v državni zbor in se počutim, kot da smo v letu 1990". www.24ur.com. 23. 5. 2016. 
  86. ^ "Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani". www.domovina.je. 5. 6. 2016. 
  87. ^ "Janšo spet zapuščajo poslanci". Svet24.si. 22. 9. 2016. 
  88. ^ "STA: Report: SDS obtains loan from individual in Bosnia". english.sta.si (angleščina). 9. 1. 2018. 
  89. ^ "32-letna Dijana Đuđić, ki je Janševi SDS posodila 450.000 evrov, je tudi znanka razvpitega Roka Snežiča". www.24ur.com. 9. 1. 2018. 
  90. ^ "SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video". Siol.net. 11. 1. 2018. 
  91. ^ "Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo". Siol.net. 17. 5. 2018. 
  92. ^ 92,0 92,1 "Dijana Đuđič naj bi z različnih računov dvignila več kot 3,5 milijona gotovine". 24ur.com. 16. 5. 2018. 
  93. ^ Potič, Zoran. "SDS si je denar menda izposodila pri muli". Pridobljeno dne 2018-06-03. 
  94. ^ 94,0 94,1 94,2 "Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe". The New York Times (angleščina). 4. 6. 2018. 
  95. ^ "Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?". Časnik Večer d.o.o. 29.5.2018. 
  96. ^ "Madžarski dolžnik". Mladina. 18. 5. 2018. 
  97. ^ "STA: Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE". english.sta.si (angleščina). 31. 5. 2018. 
  98. ^ "Anti-immigrant party set to make gains in Slovenia vote". The Washington Times (angleščina). 1. 6. 2018. 
  99. ^ 99,0 99,1 "Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida". Siol.net. 20. 7. 2017. 
  100. ^ "Demokracija, Nova24TV in Škandal24: Janševi "stali in obstali" z Orbanom". Časnik Večer d.o.o. 8. 9. 2017. 
  101. ^ "Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV". Siol.net. 4. 4. 2017. 
  102. ^ "Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS". Dnevnik. 2. 6. 2015. 
  103. ^ "SDS v državnem zboru zaposlila Dejana Kaloha (Politikis)". Delo. 16. 10. 2013. 
  104. ^ "Brezplačnika sta bila del predvolilne kampanje SDS". Dnevnik. 27. 9. 2011. 
  105. ^ "Kako je bilo v Janševi vladi?". 24ur.com. 28. 10. 2011. 
  106. ^ "SDS v predvolilno kampanjo z množico lokalnih portalov". Dnevnik. 11. 12. 2017. 
  107. ^ "V slogu zloglasnih brezplačnikov po volitvah ugasnil tudi Škandal24". Mladina. 4. 6. 2018. 
  108. ^ "Dr. Vasko Simoniti na Arsovem forumu v živo". www.sds.si. 11. 4. 2018. 
  109. ^ "Alenka Puhar: Imenovanje stvari z njihovimi imeni". www.sds.si. 24. 8. 2016. 
  110. ^ "Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS". Dnevnik. 13. 7. 2013. 
  111. ^ "Dr. Janez Juhant: "Podpiram delo Janeza Janše"". www.sds.si. 14. 1. 2013. 
  112. ^ Kolšek, Peter (29. 7. 2014). "Tone Kuntner: Če je Pomlad samo JJ, je kot narod nismo vredni". 
  113. ^ "Janšev nogometni up". 30. 5. 2010. 
  114. ^ 114,0 114,1 "”Zvezdniki” v politiki". Mladina. 19. 5. 2011. 
  115. ^ Kenda, Vid (22. 10. 2015). "Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?". 
  116. ^ "Boj za način razmišljanja". Mladina. 13. 4. 2012. 
  117. ^ "Ocenjevali vlado in postali podporniki SDS". Dnevnik. 2. 9. 2008. 
  118. ^ Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev, Dnevnik, 25. oktober 2011
  119. ^ "Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil". www.delo.si. 12. 7. 2015. Pridobljeno dne 22. 5. 2017. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]