Nova Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nova Slovenija – Krščanski demokrati
VodjaMatej Tonin
Ustanovljena2000
SedežLjubljana
Ideologijakrščanska demokracija,
konservatizem,
liberalni konservatizem
Politična pozicijadesna sredina
Mednarodna pripadnostChristian democracy
Evropska pripadnostEvropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupinaEvropska ljudska stranka
Matične barvemodra
Državni zbor
7 / 90
Evropski parlament
1 / 8
Župani
12 / 212
Svetniki
243 / 2.750
Spletna stran
http://www.nsi.si

Nova Slovenija – Krščanski demokrati (kratica NSi) je desnosredinska krščansko demokratska politična stranka v Sloveniji. Stranka je nastala ob razcepu stranke SLS+SKD leta 2000. Je polnopravna članica Evropske ljudske stranke (EPP) in članica poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu. Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in trenutno v 14. vladi Republike Slovenije.

Trenutni predsednik je minister za obrambo Matej Tonin.

Politična usmeritev[uredi | uredi kodo]

Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.[1] V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine.

Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike družine ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici istospolnih parov do posvojitve otrok.[1]

Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,[1] pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih podjetij in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.[2] Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem davkov tako za fizične osebe kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo javnega sektorja, oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju.

Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.[1]

NSi je proevropska stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka (današnje SLS).[4] Prvi predsednik stranke je bil Andrej Bajuk. Na državnozborskih volitvah leta 2000 je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi poslanci sestavljala opozicijo.

Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004 je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje.

Andrej Bajuk, dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na državnozborskih volitvah vodstvu stranke ponudil svoj odstop.[5] Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v državni zbor.

Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala Ljudmila Novak, ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v Kranju in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v Vipavi.

V Državnem zboru Republike Slovenije je prisotna:

Dosedanji predsedniki NSi[uredi | uredi kodo]

Andrej Bajuk
Andrej Bajuk.jpg
2000 - 2008
Ljudmila Novak
LjudmilaNovak 03 (cropped).jpg
2008 - 2018
Matej Tonin
Matej Tonin Slovenija (cropped).jpg
2018 -

Državnozborske volitve[uredi | uredi kodo]

Zastopanost v parlamentu[uredi | uredi kodo]

Volitve v Državni zbor 2000[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest.

Poslanci NSi v mandatu 2000–2004[uredi | uredi kodo]

Volitve v Državni zbor 2004[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09% oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest.

Poslanci NSi v mandatu 2004–2008[uredi | uredi kodo]

Volitve v Državni zbor 2008[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov[6], s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspah na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke Andreja Bajuka, ki ga je nasledila Ljudmila Novak.

Volitve v Državni zbor 2011[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.[7] Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja:

Poslanci NSi v mandatu 2011–2014[uredi | uredi kodo]

Volitve v državni zbor 2014[uredi | uredi kodo]

Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.[10]

Poslanci NSi v mandatu 2014–2018[uredi | uredi kodo]

Volitve v državni zbor 2018[uredi | uredi kodo]

Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.[10]

Poslanci NSi v mandatu 2018–[uredi | uredi kodo]

Lokalne volitve[uredi | uredi kodo]

Lokalne volitve 2018[uredi | uredi kodo]

Stranka je na lokalnih volitvah 2018 dobila 10 županov.

Evropske volitve[uredi | uredi kodo]

Evropske volitve 2009[uredi | uredi kodo]

Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste Lojze Peterle.[11]

Evropske volitve 2014[uredi | uredi kodo]

Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s Slovensko ljudsko stranko. Naveza je prejela 16,60% glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata[12]. Zasedla sta ju nosilec liste Lojze Peterle (NSi) in Franc Bogovič (SLS).

Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu:

  1. Lojze Peterle
  2. Aleš Hojs
  3. Monika Kirbiš Rojs
  4. Anton Bebler
  5. Vida Čadonič Špelič
  6. Jakob Presečnik
  7. Ljudmila Novak
  8. Franc Bogovič

Evropske volitve 2019[uredi | uredi kodo]

Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak.

Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu[13]:

  1. Ljudmila Novak - poslanka DZ RS
  2. Jožef Horvat - poslanec DZ RS
  3. Lojze Peterle - evropski poslanec
  4. Iva Dimic - poslanka DZ RS
  5. Mojca Erjavec - uradnica sveta EU in podjetnica
  6. Katja Berk Bevc - asistentka za blagovne znamke
  7. Franci Demšar - raziskovalec in nekdanji minister za obrambo
  8. Žiga Turk - politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste Ljudmila Novak.

Kandidat Žiga Turk je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član Slovenske demokratske stranke ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend.

Mandatno obdobje
2004 - 2009 2009 - 2014 2014 - 2019 2019 - 2024
Lojze Peterle
Ljudmila Novak

NSi v Vladi Republike Slovenije[uredi | uredi kodo]

8. vlada Republike Slovenije (2004-2008)[uredi | uredi kodo]

8. vlada Republike Slovenije

Nova Slovenija je vstopila v 8. vlado Republike Slovenije, katere predsednik je bil Janez Janša iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še Slovenska ljudska stranka in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Vlada je prisegla 3. decembra 2004, mandat pa redno končala 21. novembra 2008. Stranki so pripadli štirje resorji.[14][15]

Ministri[uredi | uredi kodo]

10. vlada Republike Slovenije (2012-2013)[uredi | uredi kodo]

10. vlada Republike Slovenije

Nova Slovenija je vstopila v 10. vlado Republike Slovenijo, ki je bila po tem, ko predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika Janeza Janše iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še Slovenska ljudska stranka, Demokratična stranka upokojencev Slovenije ter Državljanska lista Gregorja Viranta. Vlada je prisegla 10. februarja 2012. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani Komisije za preprečevanje korupcije, je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada 20. marca 2013 razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja.

Ministra[uredi | uredi kodo]

14. vlada Republike Slovenije (2020- )[uredi | uredi kodo]

Po odstopu predsednika 13. vlade Republike Slovenije Marjana Šarca, je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Poleg SDS in NSi sta koalcijo sestavljali še Stranka modernega centra in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta.

Ministri[uredi | uredi kodo]

Državni sekretarji[uredi | uredi kodo]

  • Damijan Jaklin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo
  • Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo
  • Cveto Uršič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Organi stranke[uredi | uredi kodo]

  • Predsednik: Matej Tonin
  • Podpredsedniki: Valentin Hajdinjak, Marija Rogar, Maria Ivana Tekavec
  • Vodja poslanske skupine: Jožef Horvat
  • Namestnik vodje poslanske skupine: Aleksander Reberšek
  • Predsednik sveta: Matjaž Trontelj
  • Predsednik nadzornega odbora: Milan Matos
  • Predsednik razsodišča: Ignac Polajnar
  • Glavni tajnik: Robert Ilc
  • Mednarodni tajnik: Federico V. Potočnik
  • Izvršilni odbor: 18 članov
  • Nadzorni odbor: 5 članov
  • Razsodišče: 5 članov

Organizacijske oblike stranke[uredi | uredi kodo]

  • Mlada Slovenija (podmladek stranke) – predsednica Katja Berk Bevc,
  • Ženska zveza – predsednica Nadja Ušaj Pregeljc,
  • Zveza seniorjev – predsednik Jožef Jurkovič,
  • Delavska zveza – predsednik Janez Cigler Kralj,
  • Gospodarski klub – predsednik Pavel Reberc,
  • Klub županov in svetnikov – predsednik Martin Mikolič
  • Kmečka zveza NSi - predsednik Janez Beja

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Temeljni program". Nova Slovenija – krščanski demokrati. Pridobljeno dne 26. 5. 2019.
  2. [1]
  3. "NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo". 24ur.com. 13. 4. 2019.
  4. "NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti". Delo. 4. 8. 2015.
  5. (21.9.2008) Andrej Bajuk ponudil odstop. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.
  6. "Državnozborske volitve v Sloveniji 2008". Wikipedija, prosta enciklopedija. 2016-07-12.
  7. RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo
  8. [2]
  9. 9,0 9,1 [3]
  10. 10,0 10,1 "Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci". Delo d.d. 21.7.2014. Pridobljeno dne 28.7.2014.
  11. [4]
  12. "Volitve v Evropski parlament 2014". www.volitve.gov.si. Pridobljeno dne 2019-05-28.
  13. volitve.gov.si https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste. Pridobljeno dne 2019-05-24. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  14. "8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2020-05-21.
  15. "Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati". Pridobljeno dne 2020-05-21.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]