Nova Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nova Slovenija – Krščanski demokrati
Vodja Ljudmila Novak
Ustanovljena 2000
Sedež Ljubljana
Ideologija krščanska demokracija
Mednarodna pripadnost Christian democracy
Evropska pripadnost Evropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupina Evropska ljudska stranka
Matične barve modra
Državni zbor
5 / 90
Evropski parlament
1 / 8
Spletna stran
http://www.nsi.si

Nova Slovenija - Krščanski demokrati (kratica N.Si.) je politična stranka, ki se uvršča med desnosredinske politične stranke. Filozofija njenega delovanja je utemeljena na krščanski demokraciji. Stranka je nastala ob razcepu SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, leta 2000.

Trenutna predsednica je poslanka slovenskega parlamenta Ljudmila Novak.

NSi je polnopravna članica Evropske ljudske stranke (EPP) in članica poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu.

Politična usmeritev[uredi | uredi kodo]

Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka. V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine. Hkrati poudarja, da si posameznikove svobode v družbi ni mogoče predstavljati brez njegove odgovornosti do družbe.

Stranka NSi zagovarja socialno - tržno smer ekonomije, pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih podjetji[1] in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.[2]

Za dosego pozitivne gospodarske rasti zagovarjajo nujnost razbremenitve gospodarstva, pri tem pa kot ključen ukrep navajajo zmanjšanje davkov tako za fizične osebe kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo javnega sektorja, oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju.

Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike družine ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice[3].

Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.

Stranka že od ustanovitve poudarja potrebo po obsodbi totalitarizmov in popravi krivic, ki so nastale v obdobju komunizma. Zagovarjajo tudi pozitiven odnos do domovine, pri tem pa izpostavljajo potrebo po več domovinske vzgoje v šolah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000. Prvi predsednik stranke je bil dr. Andrej Bajuk. Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi poslanci sestavljala opozicijo.

Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004, je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje.

Andrej Bajuk, dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na državnozborskih volitvah vodstvu stranke ponudil svoj odstop.[4] Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v državni zbor.

Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008, je dr. Andreja Bajuka zamenjala Ljudmila Novak, ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010, na volilnem kongresu v Kranju in 9. decembra 2012, na volilnem kongresu v Vipavi.

Od leta 2000 do leta 2008 je bila prisotna v Državnem zboru Republike Slovenije:

Evropske volitve 2009[uredi | uredi kodo]

Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58% glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste Lojze Peterle.[5]

Volitve v Državni zbor 2011[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v Državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.[6] Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja:

Poslanci NSi v mandatu 2011 - 2015[uredi | uredi kodo]

Volitve v državni zbor 2014[uredi | uredi kodo]

Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.[9]

Poslanci NSi v mandatu 2014 - 2018[uredi | uredi kodo]

Organi in vodstvo[uredi | uredi kodo]

Predsedniki[uredi | uredi kodo]

Vodstvo stranke (mandat 2012 - 2014)[uredi | uredi kodo]

Organizacijske oblike stranke[uredi | uredi kodo]

  • Mlada Slovenija (podmladek stranke) – predsednik Federico V. Potočnik,
  • Ženska zveza – predsednica Mojca Kucler Dolinar,
  • Zveza seniorjev – predsednik Jožef Jurkovič,
  • Delavska zveza – predsednik Janez Cigler Kralj,
  • Gospodarski klub – predsednik Milan Matos,
  • Klub županov in svetnikov – predsednik Martin Mikolič
  • Kmečka zveza NSi - predsednik Tomaž Lisjak

Zastopanost v parlamentu[uredi | uredi kodo]

Javnomnenske raziskave[uredi | uredi kodo]

Mesec Odstotek Uvrstitev # Vir 1. stranka 2. stranka 3. stranka
Julij 5,59 6. Mediana SMC SDS DeSUS
Avgust 5,9 5. Up arrow green.svg Ninamedia SMC SDS DeSUS
September 4,6 6. Down arrow red.svg Ninamedia[10] SMC SDS SD
Oktober 5,2 5. Up arrow green.svg Delo[11] SMC SDS SD

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ [1]
  2. ^ [2]
  3. ^ [3]
  4. ^ (21.9.2008) Andrej Bajuk ponudil odstop. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.
  5. ^ [4]
  6. ^ RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo
  7. ^ [5]
  8. ^ 8,0 8,1 [6]
  9. ^ "Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci". Delo d.d. 21.7.2014. Pridobljeno dne 28.7.2014. 
  10. ^ "Cerar še naprej najbolj priljubljen". 24ur.com. 28. 9. 2014. Pridobljeno dne 28. 9. 2014. 
  11. ^ "SMC po anketah še vedno na vrhu". MMC RTVSLO. 13. 10 2014. Pridobljeno dne 13. 10. 2014. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]