Slovenska ljudska stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Slovenska ljudska stranka (razločitev).
Slovenska ljudska stranka
VodjaMarko Balažic
Ustanovljena12. maj 1988
SedežLjubljana, Slovenija
IdeologijaKonservatizem
Krščanska demokracija
Evropska pripadnostEvropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupinaEPP Group
Barvazelena, modra
Državni zbor
0 / 90
Evropski parlament
1 / 8
Župani
13 / 212
Svetniki
168 / 2.750
Spletno mesto
www.sls.si

Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka, ki je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988. 27. junija 1992 se je preimenovala iz dotedanje Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke. Leta 2000 se je na kongresu v Ljubljani združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati v SLS+SKD in s tem postala pravna naslednica istoimenske zgodovinske politične stranke. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka).

Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2014 je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik stranke in poslanec v Državnem zboru RS Franc Bogovič[1][2]. Na predčasnih državnozborskih volitvah julija 2014 je Slovenska ljudska stranka za las zgrešila parlamentarni prag,[3] kljub temu pa je na lokalnih volitvah 2014 med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin[4]. V parlament se ji ni uspelo vrniti niti na volitvah 2018, čemur je sledil odstop takratnega predsednika stranke Marka Zidanška.[5] Stranko je ponovno prevzel Marjan Podobnik. Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2019 je bil za poslanca Evropskega parlamenta ponovno izvoljen Franc Bogovič, tokrat na skupni listi SDS in SLS. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 je stranka inicirala nastanek gibanja Povežimo Slovenijo, ki so ga sestavljale stranke Konkretno, Zeleni Slovenije, Nova ljudska stranka in Nova socialdemokracija. Gibanje na volitvah ni bilo uspešno.

Julija 2022 je na kongresu stranko prevzel Marko Balažic.[6]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v Državnem zboru Republike Slovenije:

Volitve v Državni zbor RS 1992[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 1992.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: Metka Karner-Lukač, Mihaela Logar, Zoran Madon, Alojz Metelko, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franc Potočnik, Žarko Pregelj, Ludvik Toplak in Franc Zagožen.

Štefan Matuš je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član SNS. Prav tako je k SLS pristopila Irena Oman in sicer 7. marca 1995.

Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja Univerze v Mariboru je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel Janez Vindiš, ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k SKD.

Volitve v Državni zbor RS 1996[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 1996.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Leon Gostiša, Peter Hrastelj, Franc Kangler, Štefan Klinc, Janez Kramberger, Jože Možgan, Darinka Mravljak, Janez Per, Janez Podobnik, Franc Potočnik, Jakob Presečnik, Franc Rokavec, Branko Tomažič, Vili Trofenik, Alojz Vesenjak in Franc Zagožen.

Vodja poslanske skupine je bil Franc Zagožen.

Volitve v Državni zbor RS 2000[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2000.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: Ivan Božič, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jurij Malovrh, Janez Podobnik, Franc Rokavec in Vili Trofenik.

Vodja poslanske skupine je bil Janez Podobnik.

Volitve v Državni zbor RS 2004[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2004.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Kristijan Janc, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jakob Presečnik in Mihael Prevc.

Andrej Fabjan je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca.

Volitve v Državni zbor RS 2008[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2008.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: Franc Bogovič, Gvido Kres, Jakob Presečnik, Janez Ribič in Radovan Žerjav.

Franc Pukšič je po izstopu iz SDS pristopil k poslanski skupini SLS.

Volitve v Državni zbor RS 2011[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2011.

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: Mihael Prevc, Jakob Presečnik, Franc Bogovič, Janez Ribič, Franc Pukšič in Radovan Žerjav.

Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Volitve v Državni zbor RS 2014[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2014.

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.[7]

Volitve v Državni zbor RS 2018[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2018.

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. junija 2018 je stranka znova ostala pred parlamentarnim pragom. Slab rezultat je botroval odstopu Marka Zidanška z mesta predsednika stranke.

Volitve v Državni zbor RS 2022[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2022.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 24. aprila 2022 je stranka nastopila skupaj s štirimi strankami v koaliciji Povežimo Slovenijo. Ta se s 3,41 % glasov ni uvrstila v parlament, posledično je takratni predsednik stranke Marjan Podobnik napovedal, da se na kongresu meseca julija ne bo potegoval za še en mandat.[8] Novi predsednik je postal Marko Balažic, podpredsedniki pa Kaja Galič, Marko Cigler, Mihaela Rožej.[9]

Organi stranke[uredi | uredi kodo]

  • Predsednik: Marko Balažic
  • Podpredsedniki: Kaja Galič, Marko Cigler, Mihaela Rožej
  • Mednarodni tajnik: /
  • Vodja poslanske skupine: /

Predsedniki stranke[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ "Državna volilna komisija RS". www.volitve.gov.si/. Pridobljeno 6.1.2015. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  2. ↑ "Evropski parlament". www.europarl.europa.eu. Pridobljeno 6.1.2015. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  3. ↑ "Državna volilna komisija RS". volitve.gov.si. Pridobljeno 6.1.2015. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  4. ↑ "Državna volilna komisija RS". volitve.gov.si. Pridobljeno 6.1.2015. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  5. ↑ "Tonin ponudil odstop, Zidanšek odstopil #video #foto". siol.net. Pridobljeno 2022-06-30.
  6. ↑ "Marko Balažic novi predsednik stranke SLS". www.delo.si. Pridobljeno 2022-09-29.
  7. ↑ "SLS dokončno ostala pred vrati parlamenta, Cerar slavil tudi med Slovenci po svetu". 24ur.com]]. 21.7.2014. Pridobljeno 28.7.2014. {{cite web}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  8. ↑ "Podobnik se bo razočaran nad volilnim izidom umaknil s čela SLS-a". RTVSLO.si. Pridobljeno 2022-07-02.
  9. ↑ "Marko Balažic novi predsednik stranke SLS". DELO.si. Pridobljeno 2022-07-02.
  10. ↑ http://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-sls-desus-in-nsi.html
  11. ↑ http://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905
  12. ↑ "Marjan Podobnik ni več predsednik SLS, stranko prevzel Marko Balažic". n1info.si. Pridobljeno 2022-07-02.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Stub icon

Ta članek o politiki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenska_ljudska_stranka&oldid=5841470«