Pojdi na vsebino

Slovenska ljudska stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Slovenska ljudska stranka (razločitev).
Slovenska ljudska stranka
VodjaMarko Balažic
UstanoviteljIvan Oman
Ustanovljena12. maj 1988
PredhodnikSlovenska ljudska stranka (zgodovinska)
(pravni predhodnik)
SedežLjubljana, Slovenija
ČasopisSlovenec
PodmladekNova generacija Slovenske ljudske stranke[1]
Žensko kriloSlovenska ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki[2]
Članstvo6.500[3]
Ideologijakonservatizem[4]
agrarizem[5][6]
krščanska demokracija[7][8]
proevropejstvo[9]
Politična pozicijadesna sredina[10]
Evropska pripadnostEvropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupinaSkupina EPP
Barvazelena, modra
Državni zbor
0 / 90
Evropski parlament
0 / 9
Župani
0 / 212
Svetniki
168 / 2.750
Spletno mesto
www.sls.si

Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka, ki je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza in se kasneje preimenovala v SLS. Uvršča se na desno sredino, predsednik stranke je Marko Balažic.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

27. junija 1992 se je preimenovala iz dotedanje Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke. Leta 2000 se je na kongresu v Ljubljani združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati v SLS+SKD in s tem postala pravna naslednica istoimenske zgodovinske politične stranke. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka).

2014

[uredi | uredi kodo]

Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2014 je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik stranke in poslanec v Državnem zboru RS Franc Bogovič.[11][12] Sledile so predčasne državnozborske volitve julija 2014, na katerih je Slovenska ljudska stranka za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.[13] Kljub temu pa je na lokalnih volitvah 2014 med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin.[14] Decembra 2014 je bil za predsednika izvoljen Marko Zidanšek.[15]

2018

[uredi | uredi kodo]

V parlament se ji ni uspelo vrniti niti na volitvah 2018, čemur je sledil odstop takratnega predsednika stranke Marka Zidanška.[16] Vodenje je začasno prevzel Primož Jelševar,[17] po odstopu so v stranki k vnovičnemu sodelovanju povabili Marjana Podobnika, ki je bil sicer leta 2016 izključen zaradi domnevnih kršitev strankinega statuta in kodeksa etičnega ravnanja.[18][19] Na t.i. »spravnem« kongresu septembra 2018 je bil Podobnik kot edini kandidat izvoljen za predsednika.[20]

2019

[uredi | uredi kodo]

Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2019 je bil za poslanca Evropskega parlamenta ponovno izvoljen Franc Bogovič, tokrat na skupni listi SDS in SLS.[21]

Oktobra 2019 je SLS skupaj s Francem Kanglerjem ter podporo drugih strank in civilnih iniciativ organizirala protest Rešimo Slovenijo, kjer je več tisoč zbranih izrazilo nasprotovanje vladi in pozvalo k enaki obravnavi ter k pravični in pošteni državi.[22]

2022

[uredi | uredi kodo]

Januarja 2021 je stranka inicirala nastanek gibanja Povežimo Slovenijo, katerega pobudnica in koordinatorica je bila Nada Pavšer, podpredsednica stranke Zeleni Slovenije.[23] Gibanje so poleg SLS in Zelenih sestavljale še stranke Konkretno, Nova socialdemokracija in Nova ljudska stranka.[24] Na volitvah koaliciji strank ni uspel preboj v parlament, prejela je 3,4 % glasov in posledično kmalu tudi razpadla.[25][26]

Podobnik se za vnovičen mandat po porazu ni potegoval, zato je julija 2022 stranko na kongresu prevzel Marko Balažic.[27]

2024

[uredi | uredi kodo]

Nosilec liste SLS-a za volitve v Evropski parlament 2024 je bil politični komentator, fizik in izredni profesor Peter Gregorčič. Kljub uvrstitvi na 4. mesto po preferenčnih glasovih Gregorčiču in stranki za las ni uspelo osvojiti mandata, kar je sprožilo spor v stranki.[28] Na seji glavnega odbora v začetku julija naj bi prišlo do ostrega obračuna med Gregorčičem in predsednikom stranke Balažicem, v igri je bil tudi sklic izrednega kongresa in številni člani stranke, denimo iz pomurskih odborov, so izrazili prepričanje, da bi moral Gregorčič prevzeti vodstvo.[29][30]

Septembra 2024 so se v stranki zavzeli za konsolidacijo in Gregorčiča povabili v stranko. Gregorčič je v odzivu navedel, da se je odzval povabilu na sejo izvršilnega odbora, a da predsednik Balažic ni predstavil svoje vizije potencialnega sodelovanja, prav tako člani izvršilnega odbora, ki da so raje izvedli osebne napade nanj.[31] Oktobra je Peter Gregorčič po napetih več mesecih dokončno izključil možnost nadaljnjega sodelovanja z SLS, dejal je, da jo »obvladujejo ozke interesne skupine, ki jim ustreza šibko vodstvo, na ključne odločitve pa terenska mreža lokalnih odborov ne more vplivati.«[32]

Februarja 2025 je predsednik stranke Balažic podal predlog za sklic izrednega volilnega kongresa, z namenom umiritve nesoglasij in krepitve nadaljnjega delovanja.[33] Kongres bo potekal 26. aprila 2025, za predsedniški položaj pa se bodo potegovali dotedanji predsednik Marko Balažic, kandidatka na evropskih volitvah 2024 in nevrobiologinja Nina Strah ter zdravnica in ljubljanska mestna svetnica Tina Bregant.[34] Slednja je dobila podporo nekdanjega evroposlanca Franca Bogoviča, medtem ko je Peter Gregorčič javno podprl Nino Strah.[35]

Rezultati volitev

[uredi | uredi kodo]

Državnozborske volitve

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v Državnem zboru Republike Slovenije:

Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto Vlada
1992 103.300 8,69 Stagnacija
10 / 90
 Stagnacija 5. Opozicija
1996 207.186 19,38 Rast 10,69
19 / 90
 Rast 9 2. Koalicija
2000 102.691 9,54 Upad 9,84
9 / 90
 Upad 10 4.a Koalicija
2004 66.032 6,82 Upad 2,72
6 / 90
 Upad 3 5. Koalicija
2008 54.809 5,21 Upad 1,81
5 / 90
 Upad 1 6.b Opozicija
2011 75.311 6,83 Rast 1,62
6 / 90
 Rast 1 6. Koalicija
(2012-2013)

Opozicija
(2013-2014)

2014 34.548 3,95 Upad 2,88
0 / 90
 Upad 6 8. –
2018 23.329 2,62 Upad 1,33
0 / 90
 Stagnacija 0 10. –
2022 40.612 3,41 Rast 0,79
0 / 90
 Stagnacija 0 7.c –

^a Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SKD. ^b Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SMS. ^c Stranka se je na volitve podala na skupni listi Povežimo Slovenijo.

Volitve v Državni zbor RS 1992

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 1992.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: Metka Karner-Lukač, Mihaela Logar, Zoran Madon, Alojz Metelko, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franc Potočnik, Žarko Pregelj, Ludvik Toplak in Franc Zagožen.

Štefan Matuš je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član SNS. Prav tako je k SLS pristopila Irena Oman in sicer 7. marca 1995.

Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja Univerze v Mariboru je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel Janez Vindiš, ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k SKD.

Volitve v Državni zbor RS 1996

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 1996.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Leon Gostiša, Peter Hrastelj, Franc Kangler, Štefan Klinc, Janez Kramberger, Jože Možgan, Darinka Mravljak, Janez Per, Janez Podobnik, Franc Potočnik, Jakob Presečnik, Franc Rokavec, Branko Tomažič, Vili Trofenik, Alojz Vesenjak in Franc Zagožen.

Vodja poslanske skupine je bil Franc Zagožen.

Volitve v Državni zbor RS 2000

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2000.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: Ivan Božič, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jurij Malovrh, Janez Podobnik, Franc Rokavec in Vili Trofenik.

Vodja poslanske skupine je bil Janez Podobnik.

Volitve v Državni zbor RS 2004

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2004.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Kristijan Janc, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jakob Presečnik in Mihael Prevc.

Andrej Fabjan je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca.

Volitve v Državni zbor RS 2008

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2008.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: Franc Bogovič, Gvido Kres, Jakob Presečnik, Janez Ribič in Radovan Žerjav.

Franc Pukšič je po izstopu iz SDS pristopil k poslanski skupini SLS.

Volitve v Državni zbor RS 2011

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2011.

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: Mihael Prevc, Jakob Presečnik, Franc Bogovič, Janez Ribič, Franc Pukšič in Radovan Žerjav.

Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Volitve v Državni zbor RS 2014

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2014.

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.[36]

Volitve v Državni zbor RS 2018

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2018.

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. junija 2018 je stranka znova ostala pred parlamentarnim pragom. Slab rezultat je botroval odstopu Marka Zidanška z mesta predsednika stranke.

Volitve v Državni zbor RS 2022

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2022.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 24. aprila 2022 je stranka nastopila skupaj s štirimi strankami v koaliciji Povežimo Slovenijo. Ta se s 3,41 % glasov ni uvrstila v parlament, posledično je takratni predsednik stranke Marjan Podobnik napovedal, da se na kongresu meseca julija ne bo potegoval za še en mandat.[37] Novi predsednik je postal Marko Balažic, podpredsedniki pa Kaja Galič, Marko Cigler, Mihaela Rožej.[38]

Evropske volitve

[uredi | uredi kodo]
Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto
2004 36.662 8,41 Stagnacija
0 / 7
 Stagnacija 5.
2009 16.601 3,58 Upad 4,83
0 / 8
 Stagnacija 0 7.
2014 66.760 16,60 Rast 13,02
1 / 8
 Rast 1 2.a
2019 126.534 26,25 Rast 9,65
1 / 8
 Stagnacija 0 1.b
2024 48.637 7,21 Upad 19,04
0 / 9
 Upad 1 6.

^a Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. ^b Stranka se je na volitve podala na skupni listi SDS+SLS.

Mandatno obdobje
2004–2009 2009–2014 2014–2019 2019–2024 2024–2029
Franc Bogovič

Volitve v Evropski parlament 2004

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004.

Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Slovenska ljudska stranka dobila 8,41 % glasov, s čimer se ni uvrstila v Evropski parlament.[39]

  1. Franc But
  2. Bojan Šrot
  3. Nataša Kavaš Puc
  4. Andrej Umek
  5. Nada Skuk
  6. Berta Jereb
  7. Janez Podobnik

Volitve v Evropski parlament 2009

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009.

Stranka je na volitvah dobila 3,58 % glasov in ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu.[40]

  1. Ivan Žagar
  2. Marta Ciraj
  3. Marjan Senjur
  4. Nada Skuk
  5. Ciril Smrkolj
  6. Marija Ribič
  7. Janez Podobnik

Volitve v Evropski parlament 2014

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014.

Na volitve se je SLS podala na skupni listi z Novo Slovenijo. Skupna lista je prejela 16,60 % glasov in si zagotovila 2 poslanska mandata, iz kvote SLS je bil v Evropski parlament izvoljen Franc Bogovič.[41]

  1. Lojze Peterle
  2. Aleš Hojs
  3. Monika Kirbiš Rojs
  4. Neža Pavlič
  5. Vida Čadonič Špelič
  6. Jakob Presečnik
  7. Ljudmila Novak
  8. Franc Bogovič

Volitve v Evropski parlament 2019

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019.

Stranka je na volitvah nastopila skupaj s Slovensko demokratsko stranko. Skupna lista strank je s 26,44 % osvojila prvo mesto in dobila tri mandate v Evropskem parlamentu, iz kvote SLS je bil to Franc Bogovič.[42][43]

  1. Milan Zver
  2. Romana Tomc
  3. Patricija Šulin
  4. Franc Bogovič
  5. Franc Kangler
  6. Alenka Forte
  7. Davorin Kopše
  8. Alja Domjan

Volitve v Evropski parlament 2024

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024.

13. novembra 2023 je stranka SLS za nosilca svoje liste potrdila političnega komentatorja in profesorja fizike, Petra Gregorčiča, nekdaj tudi predsednika programskega sveta RTV Slovenija. Slogan se glasi Močna EU za vse.[44]

Glavni odbor stranke je 4. aprila potrdil končno kandidatno listo in jo javnosti uradno predstavil 5. aprila. Predsednik stranke Marko Balažic je zasedel zadnje mesto, evroposlanec Franc Bogovič pa tretje mesto na listi.[45] Vrstni red je bil uradno predstavljen 3. maja 2024, ko je stranka skupaj s preko 1000 podpisov podpore vložila predlog liste na DVK.[46]

  1. Peter Gregorčič
  2. Nina Strah
  3. Franc Bogovič
  4. Sara Ahlin Doljak
  5. Franc Pukšič
  6. Mija Aleš
  7. Aljaž Barlič
  8. Kaja Galič
  9. Marko Balažic.

Na volitvah 9. junija je stranka za las zgrešila preboj v Evropski parlament. Podprlo jo je 7,21 % oz. 48.637 volivcev, nosilec Peter Gregorčič se je z 32.251 preferenčnimi glasovi uvrstil na četrto mesto po številu preferenčnih glasov.[47]

Organi stranke

[uredi | uredi kodo]
  • Predsednik: Marko Balažic
  • Podpredsedniki: Kaja Galič, Marko Cigler, Mihaela Rožej
  • Mednarodni tajnik: /
  • Vodja poslanske skupine: /

Predsedniki stranke

[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Nova generacija SLS«. Pridobljeno 15. oktobra 2021.
  2. ↑ »Slovenska ženska zveza pri SLS«. Pridobljeno 15. oktobra 2021.
  3. ↑ »V SLS proti izrednemu kongresu, na katerem bi se lahko Gregorčič zavihtel na čelo stranke«. vecer.com. Pridobljeno 3. julija 2024.
  4. ↑ Susanne Jungerstam-Mulders (2006). Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems. Ashgate Publishing, Ltd. str. 215–. ISBN 978-0-7546-4712-6. Pridobljeno 24. julija 2013.
  5. ↑ Day, Alan John; East, Roger; Thomas, Richard (2002), »Slovenian People's Party«, A political and economic dictionary of Eastern Europe, Routledge, str. 533, ISBN 9780203403747, pridobljeno 14. novembra 2011
  6. ↑ Zajc, Drago; Boh, Tomaž (2004), »Slovenia«, The handbook of political change in Eastern Europe, Edward Elgar Publishing, str. 351, ISBN 9781840648546, pridobljeno 9. decembra 2011
  7. ↑ Sabrina P. Ramet (18. februar 2010). Central and Southeast European Politics since 1989. Cambridge University Press. str. 80–. ISBN 978-1-139-48750-4.
  8. ↑ José Magone (26. avgust 2010). Contemporary European Politics: A Comparative Introduction. Routledge. str. 457–. ISBN 978-0-203-84639-1. Pridobljeno 19. julija 2013.
  9. ↑ »Slovenia«. Europe Elects (v ameriški angleščini). Pridobljeno 13. novembra 2023.
  10. ↑ Fink-Hafner, Danica (2006), »Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building«, Post-Communist EU Member States: Parties and Party Systems, Ashgate, str. 211, ISBN 9780754647126
  11. ↑ »Državna volilna komisija RS«. www.volitve.gov.si/. Pridobljeno 6. januarja 2015.
  12. ↑ »Evropski parlament«. www.europarl.europa.eu. Pridobljeno 6. januarja 2015.
  13. ↑ »Državna volilna komisija RS«. volitve.gov.si. Pridobljeno 6. januarja 2015.
  14. ↑ »Državna volilna komisija RS«. volitve.gov.si. Pridobljeno 6. januarja 2015.
  15. ↑ »Novi predsednik SLS-a: "Spomnite se name tudi jutri"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  16. ↑ »Tonin ponudil odstop, Zidanšek odstopil #video #foto«. siol.net. Pridobljeno 30. junija 2022.
  17. ↑ »Do kongresa SLS-a bo stranko vodil podpredsednik Primož Jelševar«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  18. ↑ »Podobnik po izključitvi iz SLS-a: Nisem še rekel zadnje besede v politiki«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  19. ↑ »SLS vabi Podobnika in druge izključene člane nazaj«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  20. ↑ »Marjan Podobnik pričakovano postal novi predsednik SLS-a«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  21. ↑ »Novi evropski poslanci: "Čaka nas veliko dela"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  22. ↑ »Rešimo Slovenijo: "Ne rušimo vlade. Vlada se ruši sama."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  23. ↑ »SLS, Zeleni Slovenije, Kangler, Šrot in drugi ustanavljajo novo gibanje in listo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  24. ↑ »Počivalšek, Podobnik, Čuš, Kangler in Magajna na volitve s skupno listo kandidatov«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  25. ↑ »Povežimo Slovenijo in Konkretno po analizi volitev v razmislek o spremembah«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  26. ↑ »V vednost, da boste pri JMR bolj ažurni. Znamka Povežimo Slovenijo se od parlamentarnih volitev ne uporablja več«. X.com. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  27. ↑ »Marko Balažic novi predsednik stranke SLS«. DELO.si (v singalščini). Pridobljeno 29. septembra 2022.
  28. ↑ »SDS zmagal v vseh volilnih enotah. Tomc z največ preferenčnimi glasovi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  29. ↑ »Napeto vzdušje v Slovenski ljudski stranki«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  30. ↑ »Za pomurske veljake Slovenske ljudske stranke je Peter Gregorčič zadnje upanje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  31. ↑ »Izvršilni odbor SLS-a Gregorčiča po sporu znova povabil v stranko: "Odločitev je na njegovi strani"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  32. ↑ »Peter Gregorčič: Pot s SLS sem zaključil«. DELO.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  33. ↑ »Slovenska ljudska stranka se podaja na izredni volilni kongres«. n1info.si. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  34. ↑ »Znani trije kandidati za predsednika SLS, Petra Gregorčiča pa bi izvolili tri mesece pred volitvami«. Reporter. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  35. ↑ »UR20 - Vse možne koalicije in tretji človek«. Info360. Pridobljeno 11. aprila 2025.
  36. ↑ »SLS dokončno ostala pred vrati parlamenta, Cerar slavil tudi med Slovenci po svetu«. 24ur.com]]. 21. julij 2014. Pridobljeno 28. julija 2014.
  37. ↑ »Podobnik se bo razočaran nad volilnim izidom umaknil s čela SLS-a«. RTVSLO.si. Pridobljeno 2. julija 2022.
  38. ↑ »Marko Balažic novi predsednik stranke SLS«. DELO.si. Pridobljeno 2. julija 2022.
  39. ↑ »Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004«. dvk-rs.si. Pridobljeno 6. aprila 2024.
  40. ↑ »Volitve v Evropski parlament 2009«. dvk-rs.si. Pridobljeno 6. aprila 2024.
  41. ↑ »Volitve v Evropski parlament 2014«. www.volitve.gov.si. Pridobljeno 28. maja 2019.
  42. ↑ »Izidi glasovanja za celotno Slovenijo«. dvk-rs.si. Pridobljeno 8. februarja 2024.
  43. ↑ »Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?«. DELO.si. Pridobljeno 8. februarja 2024.
  44. ↑ »Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. novembra 2023.
  45. ↑ »Nosilec liste SLS-a bo Peter Gregorčič, za vnovičen mandat se bo potegoval tudi Franc Bogovič«. RTVSLO.si. Pridobljeno 2. maja 2024.
  46. ↑ »SLS vložila listo kandidatov za evropske volitve«. 24ur.com. Pridobljeno 3. maja 2024.
  47. ↑ »Izidi glasovanja«. volitve.dvk-rs.si. Pridobljeno 17. junija 2024.
  48. ↑ http://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-sls-desus-in-nsi.html
  49. ↑ http://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905
  50. ↑ »Marjan Podobnik ni več predsednik SLS, stranko prevzel Marko Balažic«. n1info.si. Pridobljeno 2. julija 2022.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenska_ljudska_stranka&oldid=6421184«