Marjan Podobnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marjan Podobnik
Rojstvo24. december 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) (58 let)
Občina Cerkno
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicpolitik, podjetnik, kmetijski inženir, poslovnež

Marjan Podobnik, slovenski politik, podjetnik, poslanec, diplomirani inženir kmetijstva, * 24. december 1960, Cerkno

Je predsednik Slovenske ljudske stranke.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Maturiral na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji in diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani leta 1986.

Na začetku je delal na področju kmetijstva kot kmetijski svetovalec in direktor Kmetijske zadruge v Idriji. Leta 1988 je bil med člani iniciativnega odbora Zveze slovenske kmečke mladine in soustanovitelj prve demokratične politične stranke v Sloveniji po drugi svetovni vojni, Slovenske kmečke zveze. Na prvih demokratičnih volitvah je bil na listi SKZ, ki je postala najštevilčnejša poslanska skupina koalicije DEMOS, izvoljen v takratno skupščino RS.

Postal je vodja poslanske skupine SKZ, 1992 je postal predsednik stranke, ki je razširila program in se preimenovala v SLS. 1996 je SLS na volitvah pod njegovim vodstvom dosegla skoraj 20% glasov in po neuspešnih poskusih za oblikovanje programsko sorodne koalicije stopila v vladno koalicijo z LDS dr. Janeza Drnovška. S svojim kabinetom je v tem času med drugim odločilno pripomogel, da je ostalo v slovenski lasti več pomembnih slovenskih podjetij, bank in zavarovalnic, ter koordiniral pripravo zaščitne zakonodaje pred v vstopom Slovenije v EU. Skupaj s svetovalci v kabinetu si je prizadeval za preprečitev zastaranja oškodovanj družbenega in državnega premoženja. Kot podpredsednik vlade RS je bil 1998 sopokrovitelj prvega zbornika o slovensko-hrvaški meji v Istri, katerega cilj je bil postaviti strokovne temelje prihodnjim prizadevanjem za vzpostavitev dokončne pravične meje med Slovenijo in Hrvaško. Leta 1999 je vodil državni odbor za organizacijo obiska papeža Janeza Pavla II, ki se ga je v Mariboru ob razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega udeležilo blizu 200.000 ljudi. Leta 2000 se je po združitvi s SKD umaknil iz profesionalne politike. Aktiven je ostal v Slovenski narodni zvezi pri SLS. Po enoletnem vodenju podjetja Telekom, kjer je skupaj s hčerinskimi družbami oblikoval skupino Telekom Slovenije, v kateri je povezal vse Telekomove družbe, se je odločil za samostojno podjetniško pot. Do leta 2015 je največ deloval na področju nepremičnin v Srbiji in na nekaterih drugih trgih JV Evrope. Leta 2007 je skupaj s somišljeniki ustanovil Zavod 25. junij. Leta 2015 je začel aktivno sodelovati s Centrom biotehnike in turizma Grm Novo mesto in Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm, predvsem pri postavljanju temeljev za Gospodarski grozd za podeželje na temelju poslovne filozofije Zaupanja vreden in pri drugih projektih, katerih temeljni cilj je vzpostavljanje kratkih verig od proizvajalcev in predelovalcev hrane do potrošnikov.

Oktobra 2018 je bil ponovno izvoljen na mesto predsednika SLS.

Politika[uredi | uredi kodo]

Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Tudi njegov brat, Janez, je politik.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]