France Bučar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
France Bučar
Portret
1. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Na položaju
1990 – 1992
Predhodnik prvi na položaju
Naslednik Herman Rigelnik
Osebni podatki
Rojstvo 2. februar 1923
Bohinjska Bistrica
Smrt 20. oktober 2015
Politična stranka Demokratska stranka
Poklic odvetnik

France Bučar, slovenski pravnik in politik, * 2. februar 1923, Bohinjska Bistrica, † 20. oktober 2015.[1]

Bučar, pogosto označen za »starosto slovenske politike«, velja za enega od očetov samostojne Slovenije. 25. junija 1991 je kot takratni predsednik Skupščine Republike Slovenije skladno z rezultati plebiscita formalno razglasil samostojnost države. Skupaj s Petrom Jambrekom je bil tudi glavni avtor prve slovenske ustave.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Kot dijak se je med drugo svetovno vojno pridružil NOB, zaradi česar ga je aretirala italijanska okupacijska oblast in poslala v taborišče Gonars. Po več selitvah so ga poslali v Tretji rajh, vendar je med prevozom pobegnil, se vrnil v Slovenijo in vstopil v Kokrški odred OF.

Takoj po vojni je deloval v KNOJ in Ozni, nato je petnajst let služboval v državnih uradih in po tistem kot akademik na ljubljanski Pravni fakulteti. V 1970. letih je razburil oblast s kritičnimi članki, zato je bil odstranjen z univerze in imel naslednje desetletje sloves oporečnika.

Leta 1989 je soustanovil Slovensko demokratično zvezo in z njo kot del koalicije DEMOS zmagal na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Bil je predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990–1992 in tako ena vodilnih osebnosti procesa osamosvojitve Slovenije. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Leta 1994 je neuspešno kandidiral na lokalnih volitvah za župana Ljubljane, po koncu poslanskega mandata pa se je njegovo aktivno politično delovanje končalo. V politiko se je poskušal vrniti leta 2002 kot kandidat na volitvah za predsednika republike, a prejel zanemarljiv delež glasov.

Namesto tega se je posvetil publicistiki in izdal več knjig. Bil je tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Umrl je zvečer 20. oktobra 2015. Pokopan je bil 23. oktobra 2015 na pokopališču v Bohinjski Bistrici z vojaškimi častmi.[2]

Dela[uredi | uredi kodo]

Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so:

  • Naš bodoči razvoj Ljubljana 1961,
  • Kakšen gospodarski razvoj? Ljubljana 1963,
  • Podjetje in družba Ljubljana 1972,
  • Upravljanje Ljubljana 1988,
  • Resničnost in utvara Maribor 1986,
  • Usodne odločitve Ljubljana 1988,
  • Prehod čez rdeče morje Ljubljana 1993,
  • Ujetniki preteklosti Ljubljana 1993,
  • Slovenija in evropski izzivi Ljubljana 1996,
  • Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij Ljubljana 1998,
  • Porušena harmonija sveta Dob 2003,
  • Na novih razpotjih Celje 2006,
  • Rojstvo države Radovljica 2007,
  • Slovenci in prihodnost Radovljica 2008,
  • Temelji naše državnosti Ljubljana 2012,

Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino.

Viri[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Umrl je France Bučar". 21.10.2015. Pridobljeno dne 24.20.2015. 
  2. ^ "Slovo od Franceta Bučarja z vojaškimi častmi". MMC RTV SLO. 23.10.2015. Pridobljeno dne 24.10.2015. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]