Janko Pleterski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Janko Pleterski
Rojstvo (1923-02-01)1. februar 1923
Maribor, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Bivališče Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg KSHS
Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg KJ
Flag of Italy (1861-1946).svg Kraljevina Italija
Flag of SFR Yugoslavia.svg FLRJ
Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Področja zgodovina
Ustanove Inštitut za narodnostna vprašanja, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Alma mater Univerza v Ljubljani
Vplivi Fran Zwitter
Pomembne nagrade dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1965, 1970), Kidričeva nagrada (1986), zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1993)

Janko Pleterski, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor in politik, * 1. februar 1923, Maribor.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil v Mariboru, realno gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1941 maturiral. Po začetku italijanske okupacije Ljubljanske pokrajine je bil avgusta 1941 zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto aretiran in zaprt v Alessandrii. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je vrnil v Ljubljano in se v juliju 1944 pridružil partizanom. Po koncu vojne je delal na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu v Beogradu kot strokovnjak za mejna vprašanja z Italijo in Avstrijo. V letih 1951–53 je bil novinar na Radiu Ljubljana. Leta 1953 je postal raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Leta 1957 je diplomiral iz zgodovine in leta 1963 doktoriral iz sodobne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letoma 1970 in 1982 je predaval sodobno zgodovino Slovencev in Jugoslovanov na isti fakulteti (od 1974 kot redni profesor) in bil v letih 1979–81 njen dekan.

Aktiven je bil tudi v politiki: v letih 1986-89 je bil član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, med 1988 in 1990 pa je bil član Predsedstva SRS kot del reformističnega kroga ZKS okoli Milana Kučana in Janeza Stanovnika.

Pleterski je največ pisal o slovenski zgodovini poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, s poudarkom na zgodovini Koroških Slovencev in o odnosih med Slovenci in drugimi jugoslovanskimi narodi. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen in odlikovan. Prejel je dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1965 in 1970), priznanje Andreja Schusterja Drabosnjaka (1968), nagrado Dimitrija Tucovića (1985), Kidričevo nagrado (1987) in priznanje Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (1995), jugoslovanski red zaslug za narod III. stopnje (1945), red dela z rdečo zastavo (1983) in leta 1993 še zlati častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri razvoju slovenskega zgodovinopisja in nacionalne ideje, pomembne za državotvornost slovenskega naroda ter za suverenost in svobodo Republike Slovenije«.[1]

Leta 1989 je postal dopisni (izredni), 1993 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Je oče zgodovinarja, arheologa in etnologa Andreja Pleterskega.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Manjšinska zakonodaja na Koroškem po drugi svetovni vojni, Ljubljana, 1960.
  • Narodna in politična zavest na Koroškem 1848–1914, Ljubljana, 1965. e-knjiga na sistory.si
  • Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana, 1971. e-knjiga na sistory.si
  • Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju, Maribor, 1981.
  • Der ungleiche Grenzstreit : 1918-1920 : zwei Essays / von Janko Pleterski und Drago Druškovič, 1983
  • Narodi, Jugoslavija, revolucija, Beograd, 1985, 1986.
  • Senca Ajdovskega gradca, Ljubljana, 1993.
  • Slowenisch oder deutsch? Nationalne Differenzierungsprozesse in Kärnten (1848–1914), Klagenfurt/Celovec, 1996
  • Dr. Ivan Šušteršič : Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma, Ljubljana, 1998. e-knjiga na sistory.si
  • Avstrija in njeni Slovenci, Ljubljana, 2000. e-knjiga na sistory.si
  • Souverinität und ethnische Politik, Celovec, Ljubljana. 2004.
  • Pravica in moč za samoodločbo : Med Metternichom in Badinterjem (študije, razgledi, preudarki iz petnajstletja po tretji odločitvi Slovencev), Ljubljana, 2008. ISBN 978-961-241-261-6
  • Škof Rožman v zgodovini (soavtor), 2008
  • Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini? (pismo iz mojega mlina starejših občanov, 24. julija 2011), 2012

Opombe[uredi | uredi kodo]

 Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]