Janko Pleterski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Janko Pleterski
Rojstvo 1. februar 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})
Maribor
Smrt junij 2018 (95 let)
Bivališče Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg KSHS
Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg KJ
Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Flag of Yugoslavia (1943–1992).svg FLRJ
Flag of Yugoslavia (1943–1992).svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Področja zgodovina
Ustanove Inštitut za narodnostna vprašanja, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Alma mater Univerza v Ljubljani
Vplivi Fran Zwitter
Pomembne nagrade dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1965, 1970), Kidričeva nagrada (1986), zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1993)

Janko Pleterski, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik in politik, * 1. februar 1923, Maribor, † junij 2018.[1]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil v Mariboru, realno gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1941 maturiral. Po začetku italijanske okupacije Ljubljanske pokrajine je bil avgusta 1941 zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto aretiran in zaprt v Alessandrii v Italiji. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je vrnil v Ljubljano in se v juliju 1944 pridružil partizanom. Po koncu vojne je delal na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu v Beogradu kot strokovnjak za mejna vprašanja z Italijo in Avstrijo. V letih 1951–1953 je bil novinar na Radiu Ljubljana, leta 1953 pa je postal raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Leta 1957 je diplomiral iz zgodovine in leta 1963 doktoriral iz sodobne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letoma 1970 in 1982 je predaval sodobno zgodovino Slovencev in Jugoslovanov na isti fakulteti (od 1971 kot izredni in od 1974 kot redni profesor) in bil v letih 1979–81 njen dekan.

Po letu 1968 se je začel udeleževati posvetov o problemih narodov Habsburške monarhije na Dunaju. Leta 1972 je napisal pregled zgodovine Slovencev za standardno zgodovino Habsburške monarhije 1848–1918 (Die Habsburgermonarchie, 1848-1918). Odkril in objavil je avstrijsko vladno poročilo o preganjanju Slovencev v letih 1914–1917 in napisal še vedno standardno delo o slovenski politiki v času prve svetovne vojne, Prva določitev Slovencev za Jugoslavijo (1971). Aktivno se je udeleževal dela dvostranskih komisij zgodovinarjev (italijansko-, avstrijsko- in češkoslovaško-jugoslovanske) ter se udeležil treh svetovnih kongresov historičnih ved (1965, 1970 in 1980).

Največ je pisal o politični zgodovini poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, s poudarkom na zgodovini Koroških Slovencev in o odnosih med Slovenci in drugimi jugoslovanskimi narodi.

Aktiven je bil tudi v politiki: v letih 1986-89 je bil član predsedstva Centralnega komiteja Zveza komunistov Slovenije, med letoma 1988 in 1990 pa je bil član Predsedstva SRS kot del reformističnega kroga ZKS okoli Milana Kučana in Janeza Stanovnika.

Je oče zgodovinarja, arheologa in etnologa Andreja Pleterskega. Zadnja leta je preživljal v domu starejših občanov Fužine v Ljubljani. V visoki starosti je fizično povsem opešal, zato je izrazil željo, da bi umrl. Po neuspešnem poskusu samomora je poslal pismo Državnemu zboru, s katerim je želel spodbuditi razpravo o evtanaziji in samomoru s pomočjo, ki v Sloveniji nista legalna.[2]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen in odlikovan. Prejel je dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1965 in 1970), priznanje Andreja Schusterja Drabosnjaka (1968), nagrado Dimitrija Tucovića (1985), Kidričevo nagrado (1987) in priznanje Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (1995), jugoslovanski red zaslug za narod III. stopnje (1945), red dela z rdečo zastavo (1983) in leta 1993 še zlati častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri razvoju slovenskega zgodovinopisja in nacionalne ideje, pomembne za državotvornost slovenskega naroda ter za suverenost in svobodo Republike Slovenije«.[3]

Leta 1989 je postal dopisni (izredni), 1993 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), na kateri je pripravil štiri tematske posvete (1991, 1994, 2002 in 2006).

Alpsko-jadranska univerza v Celovcu mu je leta 2005 podelila častni doktorat znanosti.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Manjšinska zakonodaja na Koroškem po drugi svetovni vojni, Ljubljana, 1960.
  • Narodna in politična zavest na Koroškem 1848–1914: Narodna zavest in politična orientacija prebivalstva slovenske Koroške v letih 1848–1914, Ljubljana, 1965. e-knjiga na sistory.si
  • Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo: Politika na domačih tleh med vojno 1914-1918, Ljubljana, 1971. e-knjiga na sistory.si
  • Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju, Maribor, 1981. e-knjiga na sistory.si
  • Der ungleiche Grenzstreit : 1918-1920 : zwei Essays / von Janko Pleterski und Drago Druškovič, 1983
  • Narodi, Jugoslavija, revolucija, Beograd, 1985, 1986. e-knjiga na sistory.si
  • Senca Ajdovskega gradca, Ljubljana, 1993. e-knjiga na sistory.si
  • Slowenisch oder deutsch? Nationalne Differenzierungsprozesse in Kärnten (1848–1914), Klagenfurt/Celovec, 1996
  • Dr. Ivan Šušteršič: Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma, Ljubljana, 1998. e-knjiga na sistory.si
  • Avstrija in njeni Slovenci, Ljubljana, 2000. e-knjiga na sistory.si
  • Souverenität und ethnische Politik, Celovec, Ljubljana. 2004.
  • Pravica in moč za samoodločbo: Med Metternichom in Badinterjem, Ljubljana, 2008. ISBN 978-961-241-261-6. e-knjiga na sistory.si
  • Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini? (pismo iz mojega mlina starejših občanov, 24. julija 2011), Ljubljana, 2012 e-knjiga na sistory.si
  • Knjiga pisem: razmišljanje o slovenski državnosti, 2017

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Grgič, Jožica (2018-06-08). "Poslovil se je Janko Pleterski". Delo. Pridobljeno dne 2018-06-11. 
  2. ^ Grgič, Jožica (2018-05-19). "Janko Pleterski si želi umreti - življenje je postalo neznosno breme". Delo. Pridobljeno dne 2018-05-20. 
  3. ^ Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007

 Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]