Gasilska zveza Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Znak Gasilske zveze Slovenije

Gasilska zveza Slovenije (kratica: GZS) je krovna organizacija prostovoljnih gasilk in gasilcev v Sloveniji. Ustanovljena je bila 2. oktobra 1949 V Ljubljani. Združuje več kot 162.000 članic in članov iz 1341 gasilskih društev in je največja humanitarna, prostovoljska in civilnodružbena organizacija v Sloveniji.[1]

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Najvišji organ GZS je Kongres Gasilske zveze Slovenije, ki se praviloma sestane vsaka štiri leta. Na kongresu se izvoli Upravni odbor, Poveljstvo, Arbitražo, Nadzorni odbor, Predsednika in Poveljnika. Med dvema kongresoma je praviloma vsako leto sklican Plenum. GZS je organizirana v 17 gasilskih regij. Posamezne regije sestavljajo gasilske zveze, ki delujejo na območju ene ali več občin. Gasilske zveze sestavljajo prostovoljna gasilska društva.

Kongres[uredi | uredi kodo]

Kongres sestavljajo izvoljeni delegati, ki jih izvolijo najvišji organi GZ po naslednjih kriterijih:

  • vsaka GZ, ki vključuje do 15 PGD in PIGD, ima 1 delegata;
  • vsaka GZ, ki vključuje od 16 do 30 PGD in PIGD, ima 2 delegata;
  • vsaka GZ, ki vključuje od 31 do 45 PGD in PIGD, ima 3 delegate;
  • vsaka GZ, ki vključuje nad 45 PGD in PIGD, ima 4 delegate.

Mladino, članice in veterane zastopajo po trije predstavniki, ki jih med svojimi člani izvolijo posamezni sveti GZS. Na Kongresu sodelujejo kot delegati brez pravice glasovanja. To so člani upravnega odbora, člani Poveljstva, člani Nadzornega odbora, člani Arbitraže, častni funkcionarji gasilske zveze, dobitniki priznanja Matevža Haceta in predstavniki poklicnih gasilskih organizacij.[2]

Vodstvo[uredi | uredi kodo]

Janko Cerkvenik in Franci Petek, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije
  • Predsednik: Janko Cerkvenik
  • Podpredsednika: Milan Antolin in Jože Derlink
  • Poveljnik: Franci Petek
  • Namestnica predsednika: Janja Kramer Stajnko
  • Namestnik poveljnika: Darko Muhič

Kongresi[uredi | uredi kodo]

1. kongres (ustanovni)[uredi | uredi kodo]

1. - Ustanovni- kongres GZS, 2. oktober 1949, Ljubljana. Kongres je pomenil tudi ustanovitev Gasilske zveze Slovenije. Na kongresu so izvolili prvega predsednika in poveljnika gasilske zveze. »Vsi, ki danes utrjujete, razvijate in širite prostovoljne gasilske organizacije, s tem prispevate znaten delež k izoblikovanju socializma v naši državi.«

Zastava Gasilske zveze Slovenije

Predsednik GZS: Matevž Hace, poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 54.697, število PGD- jev: 855 gasilskih društev in 1.019 gasilskih čet

2. kongres[uredi | uredi kodo]

31. marec in 1. april 1951, Ljubljana. »Gasilske organizacije so zelo priljubljene med našim ljudstvom, posebno še med podeželjskim prebivalstvom, saj so bile vedno čuvar in branilec premoženja državljanov.«

Predsednik GZS: Matevž Hace, poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 41.485, število PGD- jev: 810 gasilskih društev in 1.096 gasilskih čet.3

3. kongres[uredi | uredi kodo]

24. in 25. april 1954, Bled. »Noben predel LRS ne sme ostati zunaj požarnovarstvenega preventivnega območja gasilstva.«

Predsednik GZS: Matevž Hace, poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 64.490, število PGD- jev: 1.266

4. kongres[uredi | uredi kodo]

17. in 18. april 1958, Ljubljana. »Posebno pozornost je treba nameniti vključevanju žensk in mladine v gasilsko organizacijo.«

Predsednik GZS: Matevž Hace, poveljnik GZS Miran Špicar. Članstvo: 44.223, število PGD- jev: 1.462

5. kongres[uredi | uredi kodo]

16. in 17. november 1963, Ljubljana. »Strokovni vzgoji gasilcev moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.«

Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 48.712, število PGD- jev: 1.379

6. kongres[uredi | uredi kodo]

10. in 11. maj 1968, Kranj. »Danes nam je bolj kot kdajkoli prej potrebna enotna in tehnično dobro opremljena gasilska služba.«

Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstvo: 51.246, število PGD- jev: 1.309.

7. kongres[uredi | uredi kodo]

10. in 11. junij 1972, Murska Sobota. »Za varnost ljudi in premoženja, za krepitev vseljudskega odpora.«

Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstvo: 51.746, število PGD- jev: 1.479.

8. kongres[uredi | uredi kodo]

5. in 6. junij 1976, Nova Gorica. »Požarna varnost je pomemben del družbene samozaščite.«

Predsednik GZS: Branko Božič, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstva: 65.384, število PGD- jev: 1.330.

9. kongres[uredi | uredi kodo]

7. in 8. junij 1980, Brežice. »Z množično gasilsko organizacijo krepimo gospodarsko moč in obrambno sposobnost.«

Predsednik GZS: Branko Božič, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstvo: 82.224, število PGD- jev: 1.403.

10. kongres[uredi | uredi kodo]

22, 23. in 24. junijem 1984, Maribor. » Z večjo strokovnostjo in množičnostjo do še bolj učinkovitega varovanja ljudi in premoženja.«

Predsednik GZS: Branko Božič, poveljnik GZS: Anton Sentočnik. Članstvo: 97.117, število PGD-jev: 1.432 (teritorialnih in industrijskih).

11. kongres[uredi | uredi kodo]

17. in 18. junij 1988, Celje. » Požarna varnost ni prednostna naloga le gasilskih organizacij – prostovoljnih in poklicnih – ampak vseh delovnih ljudi in občanov.«

Predsednik GZS: Branko Božič, poveljnik GZS: Anton Sentočnik. Članstvo: 108.082, število PGD-jev: 1.467 (teritorialnih in industrijskih).

12. kongres[uredi | uredi kodo]

26. in 27. junij 1993, Slovenj Gradec. »Prvi kongres v samostojni državi Sloveniji.«

Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Anton Sentočnik. Članstvo: 108.279, število PGD-jev: 1.454 (industrijskih in teritorialnih).

13. kongres[uredi | uredi kodo]

30. in 31. maj 1998, Sežana »Gasilci pripravljeni v novo tisočletje.«

Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Matjaž Klarič. Članstvo: 119.110, število PGD-jev: 1.405 (teritorialnih in industrijskih).

14. kongres[uredi | uredi kodo]

24. in 25 maj 2003, Bled »Boljša usposobljenost, boljša opremljenost, večja varnost.«

Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Matjaž Klarič. Članstvo: 123.087, število PGD- jev: 1.376 (teritorialnih in industrijskih).

15. kongres[uredi | uredi kodo]

23. in 24. maj 2008 Krško. »Visoka operativna pripravljenost je zagotovilo za večjo varnost«

Predsednik GZS: Anton Koren, poveljnik GZS: Matjaž Klarič. Članstvo: 133.065, število PGD-jev: 1.363 (teritorialnih in industrijskih)

16. kongres[uredi | uredi kodo]

25. maj 2013, Koper »Moč v dlani dobrih misli«

Predsednik GZS: Jošt Jakša, poveljnik GZS: Franci Petek. Članstvo: 151.156, število PGD-jev: 1.348 (teritorialnih in industrijskih)

17. kongres[uredi | uredi kodo]

19. maj 2018, Ptuj

Predsednik GZS: Janko Cerkvenik, poveljnik GZS: Franci Petek. Članstvo: 162.575, število PGD-jev: 1.341 (teritorialnih in industrijskih)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Gasilska Zveza Slovenije – Gasilska Zveza Slovenije". Pridobljeno dne 2022-07-29.
  2. "KONGRES – Gasilska Zveza Slovenije". Pridobljeno dne 2022-07-29.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • www.gasilec.net