Gasilska zveza Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Znak Gasilske zveze Slovenije

Gasilska zveza Slovenije je krovna organizacija prostovoljnih gasilk in gasilcev v Sloveniji. Ustanovljena je bila 2. oktobra 1949 V Ljubljani. Združuje več kot 162.000 članic in članov iz 1341 gasilskih društev in je največja humanitarna, prostovoljska in civilnodružbena organizacija v Sloveniji.

ORGANIZIRANOST[uredi | uredi kodo]

Najvišji organ GZS je Kongres Gasilske zveze Slovenije, ki se praviloma sestane vsake 4 leta. Na kongresu se izvoli Upravni odbor, Poveljstvo, Arbitražo, Nadzorni odbor, Predsednika in Poveljnika. Med dvema kongresoma je praviloma vsako leto sklican Plenum. GZS je organizirana v 17 gasilskih regij. Posamezne regije sestavljajo Gasilske zveze, ki delujejo na območju ene ali več občin. Gasilske zveze sestavljajo Prostovoljna gasilska društva.


KONGRESI GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE[uredi | uredi kodo]

1. - Ustanovni- kongres GZS, 2. oktober 1949, Ljubljana. Kongres je pomenil tudi ustanovitev Gasilske zveze Slovenije. Na kongresu so izvolili prvega predsednika in poveljnika gasilske zveze. »Vsi , ki danes utrjujete, razvijate in širite prostovoljne gasilske organizacije, s tem prispevate znaten delež k izoblikovanju socializma v naši državi.«

Zastava Gasilske zveze Slovenije

Predsednik GZS: Matevž Hace, poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 54.697, število PGD- jev: 855 gasilskih društev in 1.019 gasilskih čet


2. kongres GZ, 31. marec in 1. april 1951, Ljubljana. »Gasilske organizacije so zelo priljubljene med našim ljudstvom, posebno še med podeželjskim prebivalstvom, saj so bile vedno čuvar in branilec premoženja državljanov.«

Predsednik GZS: Matevž Hace, poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 41.485, število PGD- jev: 810 gasilskih društev in 1.096 gasilskih čet.


3. kongres GZS, 24. in 25. april 1954, Bled. »Noben predel LRS ne sme ostati zunaj požarnovarstvenega preventivnega območja gasilstva.«

Predsednik GZS: Matevž Hace, poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 64.490, število PGD- jev: 1.266


4. kongres GZS, 17. in 18. april 1958, Ljubljana. »Posebno pozornost je treba nameniti vključevanju žensk in mladine v gasilsko organizacijo.«

Predsednik GZS: Matevž Hace, poveljnik GZS Miran Špicar. Članstvo: 44.223, število PGD- jev: 1.462


5. kongres GZS, 16. in 17. november 1963, Ljubljana. »Strokovni vzgoji gasilcev moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.«

Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Miran Špicar. Članstvo: 48.712, število PGD- jev: 1.379


6. kongres GZS, 10. in 11. maj 1968, Kranj. »Danes nam je bolj kot kdajkoli prej potrebna enotna in tehnično dobro opremljena gasilska služba.«

Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstvo: 51.246, število PGD- jev: 1.309.


7. kongres GZS, 10. in 11. junij 1972, Murska Sobota. »Za varnost ljudi in premoženja, za krepitev vseljudskega odpora.«

Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstvo: 51.746, število PGD- jev: 1.479.



8. kongres GZS, 5. in 6. junij 1976, Nova Gorica. »Požarna varnost je pomemben del družbene samozaščite.«

Predsednik GZS: Branko Božič, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstva: 65.384, število PGD- jev: 1.330.


9. kongres GZS, 7. in 8. junij 1980, Brežice. »Z množično gasilsko organizacijo krepimo gospodarsko moč in obrambno sposobnost.«

Predsednik GZS: Branko Božič, poveljnik GZS: Milan Vrhovec. Članstvo: 82.224, število PGD- jev: 1.403.


10. kongres GZS, 22, 23. in 24. junijem 1984, Maribor. » Z večjo strokovnostjo in množičnostjo do še bolj učinkovitega varovanja ljudi in premoženja.«

Predsednik GZS: Branko Božič, poveljnik GZS: Anton Sentočnik. Članstvo: 97.117, število PGD-jev: 1.432 (teritorialnih in industrijskih).


11. kongres GZS, 17. in 18. junij 1988, Celje. » Požarna varnost ni prednostna naloga le gasilskih organizacij – prostovoljnih in poklicnih – ampak vseh delovnih ljudi in občanov.«

Predsednik GZS: Branko Božič, poveljnik GZS: Anton Sentočnik. Članstvo: 108.082, število PGD-jev: 1.467 (teritorialnih in industrijskih).


12. kongres GZS, 26. in 27. junij 1993, Slovenj Gradec. »Prvi kongres v samostojni državi Sloveniji.«

Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Anton Sentočnik. Članstvo: 108.279, število PGD-jev: 1.454 (industrijskih in teritorialnih).


13. kongres GZS, 30. in 31. maj 1998, Sežana »Gasilci pripravljeni v novo tisočletje.«

Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Matjaž Klarič. Članstvo: 119.110, število PGD-jev: 1.405 (teritorialnih in industrijskih).


14. kongres GZS, 24. in 25 maj 2003, Bled »Boljša usposobljenost, boljša opremljenost, večja varnost.«

Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Matjaž Klarič. Članstvo: 123.087, število PGD- jev: 1.376 (teritorialnih in industrijskih).


15. kongres GZS, 23. in 24. maj 2008 Krško. »Visoka operativna pripravljenost je zagotovilo za večjo varnost«

Predsednik GZS: Anton Koren, poveljnik GZS: Matjaž Klarič. Članstvo: 133.065, število PGD-jev: 1.363 (teritorialnih in industrijskih)


16. kongres GZS, 25. maj 2013, Koper »Moč v dlani dobrih misli«

Predsednik GZS: Jošt Jakša, poveljnik GZS: Franci Petek. Članstvo: 151.156, število PGD-jev: 1.348 (teritorialnih in industrijskih)


17. kongres GZS, 19. maj 2018, Ptuj


Predsednik GZS: Janko Cerkvenik, poveljnik GZS: Franci Petek. Članstvo: 162.575, število PGD-jev: 1.341 (teritorialnih in industrijskih)

Janko Cerkvenik in Franci Petek, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije

VIRI[uredi | uredi kodo]

  • www.gasilec.net