Elizabeta II. Britanska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Elizabeta II. Angleška
Elizabeta II.
Elizabeta II.
Kraljica Združenega kraljestva in drugih kraljestev Commonwealtha
Obdobje vladanja 6. februar 1952 - danes
Kronanje 2. junij 1953
Predhodnik Jurij VI.
Naslednik Charles, valižanski princ
Zakonec Princ Filip, vojvoda Edinburški
Potomci Charles, valižanski princ
Anne, kraljevska princesa
Princ Andrew, vojvoda Yorški
Princ Edward, grof Wesseški
Polno ime
Elizabeth Alexandra Mary
Hiša Windsor
Oče Jurij VI. Britanski
Mati Elizabeth Bowes-Lyon
Rojstvo 21. april 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1] (91 let)
Mayfair[d]
Vera Anglikanizem

Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, * 21. april 1926.

Elizabeta II. je kraljica v 16 neodvisnih državah (Kraljestvih Britanske zveze narodov (Commonwealth Realms): Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Jamajka, Barbados, Bahami, Grenada, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Tuvalu, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Antigva in Barbuda, Belize in Saint Kitts in Nevis). V skladu z westminstrskim statutom iz leta 1931 so vse te države enakovredne in nobena ni nadrejena drugim.

Kraljica Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Cejlona in Pakistana je postala po smrti svojega očeta, kralja Jurija VI. (George VI.), 6. februarja 1952. Danes tako vlada okoli 128 milijonom ljudem v 16 državah. Kot vodja Skupnosti narodov načeluje skoraj 2 milijardama. Prav tako ima naslednje položaje: Vodja Britanske zveze narodov, Vrhovna vladarica Angleške Cerkve, gospodar otoka Mann.

Trenutno je najdlje vladajoča vodja države na svetu (po smrti tajskega kralja Bhumibola Adulyadeja oktobra 2016). 9. septembra 2015 je presegla svojo praprababico Viktorijo in postala najdlje vladajoča britanska monarhinja vseh časov.[2]

Med 21. in 22. oktobrom 2008 je obiskala Slovenijo.

Otroštvo[uredi | uredi kodo]

Princesa Elizabeta na naslovnici revije Time, leta 1929.

Elizabeta se je rodila 21. aprila 1926 kot prvi otrok princa Alberta, vojvoda Yorškega, in Elizabete, vojvodinje Yorške. Rodila se je s carskim rezom v londonski rezidenci svojega dedka, 14. grofa Strathmorskega in Konghornskega. Njen oče je bil drugi sin kralja Jurija V. in kraljice Marije. Krščena je bila v sedaj porušeni kapeli v Buckinghamski palači, kot Elizabeth Alexandra Mary.[3] Prvo ime je dobila po materi, drugo po prababici, Aleksandri Danski, in tretjo po babici Mariji. Elizabeta, poznana v družini kot Lilibet, si je bila zelo blizu s svojim dedkom, kraljem Jurijem V.[4] Ko je bila stara tri leta, se je pojavila na naslovnici revije Time in članek je govoril o njenem tretjem rojstnem dnevu.[4]

Edina kraljičina sestra, princesa Margareta, se je rodila štiri leta po njej. Princesi je skupaj izobrazila in vzgojila guvernanta pod nadzorom njene matere. Z neodobravanje kraljeve družine je guvernanta kasneje izdala knjigo o svoji izkušnji s kraljevima vnukinjama in je posebej opisala Elizabetin občutek za odgovornost. Winston Churchill jo je kot majhna deklico imenoval "velika oblast."

Kot hči sina britanskega monarha je Elizabeta nosila naziv princese in naslov kraljevska visokost. V trenutku svojega rojstva je bila takratna princesa Elizabeta Yorška tretja v vrsti za nasledstvo za stricem Edvardom in svojim očetom Albertom. Njeno rojstvo je izzvalo javni interes, vendar ni bilo nobenega razloga za domnevo, da bi kdaj podedovala prestol. Njen stric Edvard je bil prestolonaslednik, za katerega se je verovalo, da bo postal kralj in imel potomce, ki bi podedovali prestol. Po smrti Elizabetinega dedka je Edvard postal kralj, ki pa ni imel otrok, in Elizabetini starši niso imeli sinov, ki bi ogrozili njen položaj naslednice, kar je pomenilo, da bi Elizabeta vseeno lahko postala kraljica.

Prestolonaslednica[uredi | uredi kodo]

Elizabeta s sestro princeso Margareto in babico kraljico Marijo, leta 1937.

Princesa Elizabeta Yorška je postala prestolonaslednica, ko je njen stric kralj Edvard VIII. leta 1936 abdiciral, in Elizabetin oče je postal kralj pod imenom Jurij VI. V Walesu je bila terjatev, da je Elizabeta proglašena za valižansko princeso, kot je to storil Henrik VIII. Angleški s svojo hčerjo, bodočo kraljico Marijo I., vendar pa je to Elizabetin oče zavrnil, ker se je zavedal, da je ta naziv rezerviran za ženo valižanskega princa. Poleg tega je še obstajala možnost, da bi Elizabetina mati rodila sina, ki bi prevzel položaj prestolonaslednika, in bi v tem primeru Elizabeti naziv moral biti vzet. Elizabeta zato ni nikoli prejela tega naziva.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Elizabeta je bila ob začetku druge svetovne vojne stara trinajst let. Skupaj z mlajšo sestro sta bili evakuirani iz Londona. Obstajali so načrti, da bi princesi evakuirali v Kanado, vendar je to Elizabetina mati zavrnila, rekoč: "Otroci ne gredo brez mene, jaz ne brez kralj in kralj ne bo nikoli šel".[5] Leta 1940 je opravila svoj prvi radijski nagovor in sicer v oddaji BBC-ja Children's Hour, v kateri je nagovorila otroke, ki so jih evakuirali iz drugih mest. Pri trinajstih letih je spoznala svojega bodočega moža, princa Filipa Grškega in Danskega.[6]

Leta 1945, ko se je pridružila vojski, se je naučila voziti in sodelovala kot voznica in mehaničarka v pomožnih teritorialnih enotah. Bila je izučena kot "št. 230873 druga nadporočnica Elizabeth Windsor" in do danes edina ženska članica kraljeve družine, ki je opravila vojaško usposabljanje. Elizabeta je zdaj edini še živeči vodja države, ki je služil v drugi svetovni vojni.

Poroka[uredi | uredi kodo]

Portret kraljice Elizabete in vojvoda Edinburškega

Princesa Elizabeta se je 20. novembra 1947 poročila z grško-danskim princem Filipom, ki je tik prej postal britanski državljan in vojvoda Edinburški. Princ Filip in kraljica Elizabeta II. sta bila bratranec in sestrična v drugem kolenu, saj je bil Kristjan IX. Danski, Elizabetin prapradedek in Filipov pradedek. Tako sta bila bratranec in sestrična v tretjem kolenu, saj je bila kraljica Viktorija njuna praprababica.

Na poroko, ki se je odvila dve leti po koncu druge svetovne vojne, niso bili povabljeni Filipovi nemški sorodniki, z izjemo je bila povabljena edino njegova mati. Poroke se nista želela udeležiti Elizabetina teta Marija Windsor in Elizabetin stric Edvard, vojvoda Windsorski. Tik pred poroko se je bil Filip prisiljen spreobrniti iz pravoslavja v anglikanizem in se odpovedati pravici do nasledstva na grški prestol in odreči naziv princ Grčije in Danske. Do takrat je princ Filip vzel ime Philip Mountbatten. Njun zakon je bil kontroverzen; princ Filip se je rodil kot pravoslavec in njegove sestre so bile poročene z nacisti. Očitno sta Elizabetina mati in babica nasprotovala zakonu.[6] Kmalu po poroki sta se princesa Elizabeta in princ Filip preselila na Malto, kjer je princ Filip služil v mornarici. Malta je bila edina država, poleg Združenega kraljestva, kjer je kraljica živela.

Vojvodinja Edinburška je 14. novembra 1948 rodila svojega prvega otroka, sina, ki je bil zahvaljujoč posredovanju kralja Jurija VI. znan kot princ Karel Edinburški. Kralj Jurij VI. je Elizabetinemu otroku s posebnim kraljevim patentom dovolil uporabo prinčevskega naziva in naslova. Karel in Elizabetina edina hči Ana (roj. 15. avgusta 1950) ob rojstvu nista bila avtomatično upravičena do naziva princ in princesa za razliko od otrok sinov monarhov.[7]

Čeprav je kraljeva hiša še vedno nosila ime Windsor, je bilo določeno, da moški potomci kraljice Elizabete II. in princa Filipa, ki niso princi ali princese Združenega kraljestva, nosijo priimek Mountabetten-Windsor.[7]

Vladavina[uredi | uredi kodo]

Princesa Elizabeta, vojvodinja Edinburška, je začela prevzemati očetove dolžnosti po tem, ko se je njegovo zdravje začelo slabšati. Z možem je bila v Keniji, ko je bila obveščena o očetovi smrti in svojemu prihodu na prestol. Za vladarsko ime si je izbrala ime Elizabeta II.[8] Takoj po tem, ko je prišla novica o smrti kralja in o razglasitvi nove kraljice, se je Elizabeta z možem vrnila v London. Elizabeta II. je bila razglašena za kraljica prvo v Kanadi na isti dan, ko je postala kraljica, in v Združenem kraljestvu je javni razglas potekel naslednji dan.

Kronanje in zgodnje vladanje[uredi | uredi kodo]

Kraljica in predsednik vlade Edward Heath s predsednikom Richardom Nixonom in njegovo ženo Pat Nixon leta 1970.

Vse do smrti Elizabetine babica Marije je Združeno kraljestvo in druge države Commonwealtha imelo tri kraljice: Elizabeto II. kot monarhinjo in njeno mamo in babico kot vdovi nekdanjih monarhov. Zadnja želja kraljice Marije je bila, da se zaradi njene smrti ne odloži kronanje njene vnukinje. Elizabeta II. je bila 2. junija 1953 kronana v Westminstrski opatiji. Celoten obred, razen maziljenja in evharistije, je preko televizije gledalo 20 milijonov Britancev in približno 100 milijonov Američanov.

Že na začetku svojega vladanja so se na Škotskem pojavila nesoglasja v zvezi z vprašanjem njenega kraljevega imena. Bila je prva Elizabeta, čigar kraljestvo je vključevalo škotsko ozemlje, zato so želeli, da je bila pozvana kot Elizabeta I. Takrat je bilo hitro odločeno, da bodo ona in prihodnji britanski monarhi uporabili naslednjo najvišjo zaporedno številko, ki so jih vladarji kateremu koli kraljestvu na območju današnjega Združenem kraljestvu imeli.

Po svojem kronanju se je s svojo družino preselila v Buckinghamsko palačo v osrednjem Londonu, kjer je kraljevi par dobil še dva sinova, princa Andrewa in princa Edwarda. Ko je Elizabeta leta 1960 rodila princa Andrewa, je postala prvi britanski monarh, čigar otrok se je rodil v času vladavine, vse odkar je kraljica Viktorija leta 1857 rodila najmlajšega otroka, princeso Beatriko.[3]

Skupnost narodov[uredi | uredi kodo]

Kraljica Kanade v Torontu leta 2010.

Elizabetina vladavina je bila v prvih desetletjih v znamenju postopnega ukinjanja britanskega imperija, iz katerega je nastala Skupnost narodov. Trendi osiromašenja države so se na določen način obrnili v pisarni Margarete Thatcher in Tonyja Blaira.

Kmalu po svojem kronanju sta kraljica in vojvoda Edinburški odšla na šestmesečno potovanje okoli sveta, ki je trajala od leta 1953 do leta 1954, in tako postala prvi vladar, ki je obkrožil svet. Na tem potovanju je postala tudi prvi vladar Avstralije, Nove Zelandije in Fidžija. Oktobra 1957 sta obiskala Združene države Amerike, nato Kanado, kjer je postala prvi kanadski monarh, ki je odprl sejo parlamenta te države. Z obiskom velikega števila evropskih in neevropskih držav je bila kraljica najbolj prepotovani vodja države v zgodovini.[9] Na splošno je kraljica obiskala Kanado 23-krat, Avstralijo petnajstkrat, Novo Zelandijo desetkrat in Jamajko šestkrat.[3] Leta 1986 je postala prvi britanski monarh, ki je kadarkoli v zgodovini obiskal Kitajsko.[3]

Po odstopu predsednika vlade Anthonyja Edna leta 1956 je morala kraljica sama izbrati osebo, ki bi oblikovala novo vlado, potem ko njegova stranka ni imela mehanizma za reševanje takšnih primerov. Izbrala je Harolda Macmillana, ki je odstopil šest let kasneje in priporočil grofa Homeskega za svojega naslednika. Kraljica je sprejela njegovo pomoč in izbrala grofa Homeskega za predsednika vlade, čeprav je takšna odločitev prinesla prve kritike. Kasneje je bila spet kritizirana za izbiro predsednika vlade po nasvetu majhne skupine ministrov. Kmalu po tem si je konservativna stranka omislila način, da njeni člani sami izberejo predsednika vlade v primeru odstopa njihovega člana.

Starost[uredi | uredi kodo]

George W. Bush nazdravlja kraljici.

Dne 21. decembra 2007 je kraljica Elizabeta II. postala najstarejša britanska monarhinja in prevzela to pozicijo od svoje praprababice kraljice Viktorije.[10] Na svoj 81. rojstni dan, 21. aprila 2007, je kraljica Elizabeta II. dala javnosti vedeti, da zaradi starosti ne namerava abdicirati.[11] Kraljica Elizabeta II. je 9. septembra 2015 postala britanski monarh z najdaljšo dobo vladanja v britanski zgodovini.[12][13][14]

Rezidenca[uredi | uredi kodo]

Čeprav je Buckinghamska palača kraljičina uradna rezidenca, ji Elizabeta tako kot njeni predhodniki ne daje prednosti in smatra za svoje dome več gradov v Združenem kraljestvu in rezidenco v Kanadi.[11]

Kraljica preživlja veliko noč in konec tedna v gradu Windsor, ki je delno odprt za javnost. Z družino preživlja Božič na Sandringhamu in poletje v gradu Balmoral in palači Holyrood na Škotskem. Obletnico smrti svojega očeta oziroma obletnico svojega prihoda na prestol praznuje na Sandringhamu.

Družina[uredi | uredi kodo]

Kraljica ima tri sinove in eno hčerko, štiri vnuke in štiri vnukinje, pet pravnukinj in enega pravnuka:

Ime Rojstvo Poroka Njihovi otroci Njihovi vnuki
Datum Soprog(a)
Princ Charles, valižanski princ 14. november 1948 29. julij 1981
ločena 28. avgusta 1996
Lady Diana Spencer Princ William, vojvoda Cambriški Princ George Cambriški
Princesa Charlotte Cambriška
Princ Henry Valižanski
9. april 2005 Camilla Parker Bowles
Princesa Anne, kraljevska princesa 15. avgust 1950 14. november 1973
ločena 28. aprila 1992
Mark Phillips Peter Phillips Savannah Phillips
Isla Phillips
Zara Tindall Mia Tindall
12. december 1992 Timothy Laurence
Princ Andrew, vojvoda Yorški 19. februar 1960 23. julij 1986
ločena 30. maja 1996
Sarah Ferguson Princesa Beatrice Yorška
Princesa Eugenie Yorška
Princ Edward, grof Wesseški 10. marec 1964 19. junij 1999 Sophie Rhys-Jones Lady Louise Windsor
James, vikont Severnski

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Princ Albert Saxe-Coburško-Gotski, princ soprog
 
 
 
 
 
 
 
8. Edvard VII. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Kraljica Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
4. Jurij V. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Kralj Kristijan IX. Danski
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Aleksandra Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Luiza Hessensko-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
2. Jurij VI. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Aleksander, vojvoda Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
10. Francis, vojvoda Teški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Claudine Rhédey von Kis-Rhéde, grofica Kis-Rhédejska
 
 
 
 
 
 
 
5. Princesa Viktorija Marija Teška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Princ Adolf, vojvoda Cambriški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Marija Adelajda Cambriška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Auvusta Hessensko-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
1. Elizabeta II.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Thomas Lyon-Bowes, Lord Glamis
 
 
 
 
 
 
 
12. Claude Bowes-Lyon, grof Strathmorski in Kinghornski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Charlotte Grimstead
 
 
 
 
 
 
 
6. Claude Bowes-Lyon, grof Strathmorski in Kinghornski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Oswald Smith
 
 
 
 
 
 
 
13. Frances Dora Smith
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Henrietta Hodgson
 
 
 
 
 
 
 
3. Lady Elizabeth Bowes-Lyon
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Lord Charles Cavendish-Bentinck
 
 
 
 
 
 
 
14. Charles Cavendish-Bentinck
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Anne Wellesley
 
 
 
 
 
 
 
7. Cecilia Cavendish-Bentinck
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Edwyn Burnaby
 
 
 
 
 
 
 
15. Caroline Louisa Burnaby
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Anne Caroline Salisbury
 
 
 
 
 
 


Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Елизавета II // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1972. — Т. 9 : Евклид — Ибсен. — С. 78.
  2. ^ "Foto: Elizabeta II. na britanskem prestolu dlje od kraljice Viktorije". MMC RTV-SLO. 9.9.2015. Pridobljeno dne 9.9.2015. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 http://www.royal.gov.uk/output/page4823.asp 80 facts about The Queen]
  4. ^ 4,0 4,1 The Queen A Biography of Elizabeth II
  5. ^ Activities as Queen
  6. ^ 6,0 6,1 Queen Elizabeth II
  7. ^ 7,0 7,1 Letters Patent, 22 October 1948
  8. ^ Od 19. stoletja so si nekateri britanski monarhi po prihodu na prestol kot za ime vzeli druga imena iz svojih imen. Aleksandrina Viktorija je postala Viktorija, Albert Edvard je postal Edvard VII. in Albert Friderik Artur Jurij je postal Jurij VI. Ker je bilo njeno polno ime Elizabeta Aleksandra Marija, bi lahko vladala kot Marija III.
  9. ^ Queen Elizabeth II celebrates her 80th birthday
  10. ^ Kraljica Elizabeta II. uradno najstarejša britanska monarhinja
  11. ^ 11,0 11,1 'The Queen will NEVER consider abdicating'
  12. ^ Patricia Treble (30. december 2014). "Palace calculations: Queen Elizabeth II set to lap Victoria". Maclean's. Pridobljeno dne 13. julij 2017. 
  13. ^ "Official Website of the British Monarchy". Pridobljeno dne 13. julij 2017. 
  14. ^ "Guardian- queen record name change". Guardian. 8. september 2015. Pridobljeno dne 13. julij 2017. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini:


Elizabeta II. Britanska
Rojen: 21. april 1926
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Jurij VI.
kraljica Združenega kraljestva
6 February 1952 – present
Trenutni nosilec naziva
prestolonaslednik:
Charles, valižanski princ
kraljica Avstralije
6. februar 1952 – danes
kraljica Kanade
6. februar 1952 – danes
kraljica Nove Zelandije
6. februar 1952 – danes
kraljica Cejlona
6. februar 1952 – 22. maj 1972
Naslednik: 
William Gopallawa
kot predsednik Šrilanke
kraljica Pakistana
6. februar 1952 – 23. marec 1956
Naslednik: 
Iskander Mirza
kot predsednik Pakistana
kraljica Južne Afrike
6. februar 1952 – 31. maj 1961
Naslednik: 
Charles Robberts Swart
kot predsednik Južne Afrike
Predhodnik: 
sama
kot kraljica Združenega kraljestva
kraljica Gane
6. marec 1957 – 1. julij 1960
Naslednik: 
Kwame Nkrumah
kot predsednik Gane
kraljica Nigerije
1. oktober 1960 – 1. oktober 1963
Naslednik: 
Nnamdi Azikiwe
kot predsednik Nigerije
kraljica Sierre Leona
27. april 1961 – 19. april 1971
Naslednik: 
Christopher Okoro Cole
kot predsednik Sierre Leona
kraljica Tanganjika
9. december 1961 – 9. december 1962
Naslednik: 
Julius Nyerere
kot predsednik Tanzanije
kraljica Trinidada in Tobaga
31. avgust 1962 – 1. avgust 1976
Naslednik: 
kraljica Ellis Clarke
kot predsednik Trinidada in Tobaga
kraljica Ugande
9. oktober 1962 – 9. oktober 1963
Naslednik: 
Edward Mutesa
kot predsednik Ugande
kraljica Kenije
12. december 1963 – 12. december 1964
Naslednik: 
Jomo Kenyatta
kot predsednik Kenije
kraljica Malavija
6. julij 1964 – 6. julij 1966
Naslednik: 
Hastings Banda
kot predsednik Malavija
kraljica Malti
21. september 1964 – 13. december 1974
Naslednik: 
Anthony Mamo
kot predsednik Malte
kraljica Gambije
18. februar 1965 – 24. april 1970
Naslednik: 
Dawda Jawara
kot predsednik Gambije
kraljica Gvajane
26. maj 1966 – 23. februar 1970
Naslednik: 
Edward Luckhoo
kot predsednik Gvajana
kraljica Mavricija
12. marec 1968 – 12. marec 1992
Naslednik: 
Veerasamy Ringadoo
kot predsednik Mavricija
kraljica Fidžija
10 oktober 1970 – 6. oktober 1987
Naslednik: 
Penaia Ganilau
kot predsednik Fidžija
kraljica Jamajke
6. avgust 1962 – danes
Trenutni nosilec naziva
prestolonaslednik:
Charles, valižanski princ
kraljica Barbadosa
30. november 1966 – danes
kraljica Bahamov
10. julij 1973 – danes
kraljica Grenade
7. februar 1974 – danes
Predhodnik: 
sama
kot kraljica Avstralije
kraljica Papuanske Nove Gvineje
16. september 1975 – danes
Predhodnik: 
sama
kot kraljica Združenega kraljestva
kraljica Salomonovih otokov
7. julij 1978 – danes
kraljica Tuvala
1. oktober 1978 – danes
kraljica Svete Lucije
22. februar 1979 – danes
kraljica Svetega Vincencija in Grenadina
27. oktober 1979 – danes
kraljica Beliza
21. september 1981 – danes
kraljica Antigve in Barbude
1. november 1981 – danes
kraljica Svetega Krištofa in Nevisa
19. september 1983 – danes
Predhodnik: 
Jurij VI.
vodja Commonwealtha
1952–danes
Trenutni nosilec naziva
Vojaški položaji
Predhodnik: 
grof Jellicoeski
kot minister za mornarico
lord komisar Admiralitete
1964–2011
Naslednik: 
vojvoda Edinburški
Vrstni red nasledstva
Nov naziv prednostno zaporedje v Združenem kraljestvu
kot suveren
Naslednik: 
vojvoda Edinburški
prednostno zaporedje Kanade
kot suveren
Naslednik: 
David Johnston
kot Generalni guverner