Policija (Slovenija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Policija Republike Slovenije)
Policija (Slovenija)
Državni okvirRepublika Slovenija
Datum nastanka1991
Status organaorgan v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije
SedežLjubljana
Službeni praznik27. junij
Generalni direktorSenad Jušić
Namestnik

Število uslužbencev8300 (31. 12. 2013)
Stroški delovanja320 537 145 € (2012)
Predhodnik organaLjudska milica Jugoslavije
Članstvo v mednarodnih org.Interpol;
Mednarodno policijsko združenje
Spletna stran
https://www.policija.si/

Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Njeno delovanje je bilo do leta 2013 opredeljeno v Zakonu o policiji (ZOP), od leta 2013 pa delovanje urejata dva zakona in sicer Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol).

Naloge[uredi | uredi kodo]

Primarne naloge policije so opredeljene v 4. členu ZNPPol:

  1. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
  2. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov;
  3. vzdrževanje javnega reda;
  4. nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet;
  5. varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
  6. opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
  7. varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
  8. varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;
  9. naloge ob naravnih in drugih nesrečah;
  10. izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Orožnik iz časa Kraljevine Jugoslavije
Policijski avtomobil
Policijski čoln P-66 v Piranu

Za uradni začetek policije v Sloveniji velja 8. junij 1849, ko je bilo ustanovljeno Orožništvo Avstro-Ogrske.

Policija je pomembno vplivala na osamosvojitev Slovenije. Tako je že leta 1989 potekala Akcija Sever, ki jo lahko štejemo za prvo obrambno akcijo za samostojnost Slovenije, naslednje leto pa so nekateri pripadniki sodelovali v Manevrski strukturi narodne zaščite. Med slovensko osamosvojitveno vojno se je policija borila skupaj s takratno Teritorialno obrambo Republike Slovenije proti Jugoslovanski ljudski armadi. Praznik Slovenske policije je 27. junij v spomin na boje pri mejnem prehodu Holmec v osamosvojitveni vojni.

Januarja 2021 je veliko razburjenje slovenske javnosti povzročilo razkritje plačnih podatkov uslužbencev slovenske Policije z navedbo imen in priimkov, delovnih mest ter bruto zneskov, prejetih v decembru 2020. Podatke je v odziv na začeto stavko policistov razkrilo Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Aleša Hojsa. Pojavili so se očitki o kršenju zasebnosti policistov in Pravilnika o zaščiti podatkov Policije ter ogrožanju policijskih postopkov, javne varnosti in varnosti policistov. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je presodila, da je bilo razkritje skladno s uredbo GDPR in slovensko zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, saj gre za javne uslužbence, zato se ni odločila za uvedbo inšpekcijskega nadzora. Premier Janez Janša je napovedal izvzetje uslužbencev Policije iz plačnega sistema javnih uslužbencev.[1][2]

16. junija 2021 je bila na območju Brežic zaradi veliko nezakonitih prečkanj meja ustanovljena šele druga enota za nadzor državne meje. Sestavlja jo 23 oseb.[3]

Razvoj informatike[uredi | uredi kodo]

Začetek informatike v slovenski policiji sega v prejšnje stoletje, ko je še bila milica in je imela mehanografsko obdelavo podatkov. Nadaljuje se s samodejno računalniško obdelavo, nato z informacijsko-telekomunikacijskim sistemom (ITSP) in kasneje vključitev v schengenski informacijski sistem. Zelo pomembna odločitev je bila izbira IBM-ove tehnologije. Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je začela uvajati centralno informatizirano upravno oz. policijsko evidenco. Izbira IBM-ove tehnologije se je pokazala za pomembno dolgoročno strateško odločitev. Pomembna je tudi bila uvedba elektronske izmenjave podatkov med uporabniki in uporabe elektronske pošte v policiji leta 1990. V letu 2005 je pridobila novo aplikacijo in druga orodja, ki povezujejo policijske aplikacije s schengenskim informacijskim sistemom.

Organizacija[uredi | uredi kodo]

  • Služba generalnega direktorja policije
    • Sektor za nadzor
    • Sektor za notranje preiskave in integriteto
    • Sektor za analitiko
    • Sektor za mednarodne odnose
    • Sektor za odnose z javnostmi
    • Policijski orkester
  • Uprava uniformirane policije
    • Sektor splošne policije
    • Sektor prometne policije
    • Sektor mejne policije
    • Motor policije.
      Sektor za organizacijo in razvoj uniformirane policije
    • Center za tujce
    • Center za prekrškovne zadeve
  • Uprava kriminalistične policije
    • Sektor za organizirano kriminaliteto
    • Sektor za splošno kriminaliteto
    • Sektor za gospodarsko kriminaliteto
    • Sektor za posebne naloge
    • Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje
    • Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost
    • Center za računalniško preiskovanje
    • Nacionalni preiskovalni urad
  • Nacionalni forenzični laboratorij

Policijske uprave[uredi | uredi kodo]

Bivše policijske uprave

Generalni direktor policije[uredi | uredi kodo]

Generalni direktor policije je najvišji policist, ki skrbi za delovanje Policije in je podrejen ministru za notranje zadeve.

Seznam

Specializacija[uredi | uredi kodo]

Poleg splošne policije so v Policiji še naslednje specializacije:

Število zaposlenih policistov v Sloveniji:

  • ob osamosvojitvi, leta 1991 je bilo zaposlenih 4.400 uniformiranih miličnikov (miličniki so 2. 2. 1992 postali policisti).[6]
  • marca leta 2021 je bilo zaposlenih že 7.208 policistov (od tega 4.653 moških in 984 žensk [7]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »MNZ: Objavljene plače vsebujejo tudi vse dodatke«. 24ur.com. 12. januar 2021. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  2. Žist, Damjana (13. januar 2021). »Objava plač policistov in zaposlenih na MNZ: Na seznamu tudi imena, ki bi morala biti tajna«. Pridobljeno 24. januarja 2021.
  3. »Ustanovljena enota za nadzor državne meje #video«. siol.net. Pridobljeno 16. junija 2021.
  4. Siol.net - Janko Goršek imenovan za v.d. direktorja policije
  5. MMC RTVSLO - Namesto Venigerja na čelo policije Fank
  6. https://www.policija.si/index.php/component/content/article/51-osebna-izkaznica/84699-zgodovina-slovenske-policije-od-oronika-do-policista
  7. https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/statistika/zaposleni-v-policiji

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]