Janez Drnovšek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janez Drnovšek
Portret
2. predsednik Republike Slovenije
Na položaju
22. december 2002 – 23. december 2007
PredhodnikMilan Kučan
NaslednikDanilo Türk
2. predsednik vlade Republike Slovenije
Na položaju
14. maj 1992 – 7. junij 2000
PredhodnikAlojz Peterle
NaslednikAndrej Bajuk
Na položaju
30. november 2000 – 19. december 2002
PredhodnikAndrej Bajuk
NaslednikAnton Rop
13. predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije
Na položaju
15. maj 1989 – 15. maj 1990
PredhodnikRaif Dizdarević
NaslednikBorisav Jović
Rojstvo17. maj 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2][…]
Celje, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
Smrt23. februar 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[4][1][…] (57 let)
Zaplana
Poklicekonomist, diplomat, politik, pisatelj, politični komisar, bankir, poslovnež, udeleženec mednarodnega foruma
Podpis

Janez Drnovšek (IPA: janɛz dərnɒuʃək), slovenski ekonomist, bivši predsednik Slovenije in Jugoslavije in državnik, * 17. maj 1950, Celje, † 23. februar 2008, Zaplana.

Rodil se je v Celju, odraščal v vasi Kisovec blizu Zagorja ob Savi. Doktoriral je iz ekonomije in kasneje deloval v različnih podjetjih in v diplomaciji. Aktiven je bil že v jugoslovanski politiki; bil je slovenski delegat Zbora republik in pokrajin Socialistične federativne republike Jugoslavije, leta 1989 pa postal tudi član predsedstva države, maja istega leta pa tudi predsednik predsedstva.

Po osamosvojitvi Slovenije je leta 1992 postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, istega leta pa tudi predsednik Vlade Republike Slovenije. Leta 2002 je bil izvoljen na mesto predsednika republike, kjer je ostal en mandat, za vnovično kandidaturo pa se ni odločil.[5] Umrl je 23. februarja 2008 zaradi raka. Bil je znan po svojem humanitarnem delu, duhovnosti in mestoma nekonvencionalnosti.[5]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Janez Drnovšek se je rodil v Celju, odraščal pa je v mestecu Kisovec v Občini Zagorje ob Savi, kjer je bil njegov oče Viktor (1925–2005) vodja rudnika, mati Silva (1921–1976) pa gospodinja. Drnovšek je leta 1973 diplomiral iz ekonomije na Univerzi v Ljubljani.

Nekaj časa je delal kot pripravnik v banki Le Havre. Leta 1975 je pri 25 letih postal finančnik v SGP Beton Zagorje, gradbenem podjetju. Dve leti kasneje je leto dni deloval tudi kot ekonomski svetovalec na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu.

Leta 1981 je zagovarjal magistrsko nalogo na temo analize organizacijskega razvoja tipičnega gradbenega podjetja. V začetku 80. let 20. stoletja je bil zaposlen kot direktor Ljubljanske banke v Trbovljah. Eno leto je služboval kot ekonomski svetovalec jugoslovanske ambasade v egiptovskem Kairu. Leta 1986 je na Univerzi v Mariboru doktoriral s temo Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija.

Politika[uredi | uredi kodo]

Notranja politika[uredi | uredi kodo]

Leta 1986 je postal slovenski delegat Zbora republik in pokrajin SFRJ; to dolžnost je opravljal do leta 1989, ko je bil izvoljen za člana predsedstva SFRJ. 15. maja 1989 je postal tudi predsednik Predsedstva SFRJ; dolžnost predsednika je opravljal eno leto, do 15. maja 1990.

1992 je postal predsednik stranke LDS, kar je ostal do 2003. Istega leta je postal tudi predsednik Vlade Republike Slovenije; ta položaj je zasedal do 2002, razen z nekajmesečno prekinitvijo v času Bajukove vlade leta 2000.

1. decembra leta 2002 je bil izvoljen za predsednika republike Slovenije s predvidenim koncem mandata leta 2008. Marca 2004 je bil imenovan za častnega senatorja Evropske akademije znanosti in umetnosti.[6]

30. januarja 2006 je po 14 letih formalno izstopil iz stranke LDS.[7] Kot razlog je navedel, da se želi popolnoma posvetiti novoustanovljenemu civilno-družbenemu Gibanju za pravičnost in razvoj.[8]

23. aprila 2007 je uradno sporočil, da se na naslednjih predsedniških volitvah ne namerava potegovati za drugi mandat.

V letih 2003–2005 je organiziral deset Pogovorov o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike. Opredelil jih je kot »..vrsto razprav, ki jih bo spodbujal in moderiral predsednik republike s skupino slovenskih razumnikov«, namenjenih »...strateškim vprašanjem razvoja Slovenije v 21. stoletju«.

Zunanja politika[uredi | uredi kodo]

Drnovšek z Vladimirjem Putinom leta 2001
Drnovšek z Jacquesom Delorsom leta 2004

Ob sprejemu tajnika Svetega sedeža za odnose z državami aprila 2007 je Drnovšek dejal, da je Ahtisaarijev načrt največ, kar je lahko bivši finski predsednik ponudil sprtima stranema na Kosovu, vendar pa idealne rešitve nakopičenih problemov, ki bi bile sprejemljive za vse, očitno ni. Zato je pomembno, da mednarodna skupnost in politično vodstvo Srbije podpreta načrt.[9]

Humanitarna dejavnost[uredi | uredi kodo]

Janez Drnovšek je bil pobudnik in predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 so mu odkrili raka na ledvicah, nakar so mu odstranili eno ledvico.

Decembra 2005 je potrdil, da ima poleg sina Jaše tudi izvenzakonsko hčer, skladateljico Nano Forte.[10][11]

17. januarja 2006 je v intervjuju za hrvaški časnik Nacional izjavil, da so mu leta 2001 odkrili novonastale metastaze na pljučih, pozneje pa še na jetrih; proti raku se je do januarja 2004 boril z alternativno medicino ter se pred tem predvsem iz zdravstvenih razlogov odrekel uživanju mesa (bil je namreč vegetarijanec), nato pa opustil vsakršno zdravljenje, kar je sprožilo javno debato o odgovornosti politikov do svojega zdravja.[12][13] Na koncu je 25. oktobra 2007 ob otvoritvi novega Onkološkega inštituta v Ljubljani dejal, da je onkološko zdravljenje raka edina učinkovita metoda.[14]

Smrt[uredi | uredi kodo]

Janez Drnovšek je umrl dva meseca po končanem mandatu predsednika republike, 23. februarja 2008 doma na Zaplani po dolgem boju z rakom.[15] Umrl je teden dni po tem, ko se je 17. februarja 2008 v javnosti, na spletnih forumih in različnih spletnih straneh pojavila nepreverljiva vest o njegovi smrti, ki je njegov kabinet ni komentiral. Kmalu po smrti so njegovo telo upepelili. Pokopan je bil v ožjem družinskem krogu v Zagorju ob Savi.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Record #119460645 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. SNAC — 2010.
  3. 3,0 3,1 Find a Grave — 1996.
  4. https://web.archive.org/web/20080226175045/http://www.telegraph.co.uk:80/news/main.jhtml?xml=/news/2008/02/25/db2501.xml
  5. 5,0 5,1 »Drnovšek: Državnik, ki je hotel biti duhovni vodja«. rtvslo.si. Pridobljeno 12. oktobra 2022.
  6. »Drnovšku naziv senatorja akademije«. RTV Slovenija. 6. marec 2004. Pridobljeno 23. februarja 2020.
  7. »Janez Drnovšek ni več član LDS-a«. rtvslo.si. Pridobljeno 12. oktobra 2022.
  8. »Občni zbor Drnovškovega Gibanja«. rtvslo.si. Pridobljeno 12. oktobra 2022.
  9. Sprejem tajnika Svetega sedeža za odnose z državami
  10. »Drnovšek o načrtih in svoji hčerki«. RTV Slovenija. 1. januar 2006. Pridobljeno 23. februarja 2020.
  11. »Nana Forte želela zasebnost«. RTV Slovenija. 3. januar 2006. Pridobljeno 23. februarja 2020.
  12. »Drnovšek: Bolezni zame ni več«. RTV Slovenija. 19. januar 2006. Pridobljeno 23. februarja 2020.
  13. »Drnovšek: Bolezen je v glavi«. 24ur.com. 17. januar 2006. Pridobljeno 23. februarja 2020.
  14. »Predsednik ob otvoritvi novega Onkološkega inštituta«. Urad predsednika RS. 25. oktober 2007. Pridobljeno 18. februarja 2008.
  15. Žerdin, Ali: Drnovšek, Janez (1950–2008). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024150/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2023). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Politične funkcije
Predhodnik: 
Raif Dizdarević
Predsednik Predsedstva SFR Jugoslavije
15. maj 1989 - 15. maj 1990
Naslednik: 
Borisav Jović
Predhodnik: 
Alojz Peterle
Predsednik Vlade Republike Slovenije
22. april 1992 - 7. junij 2000
Naslednik: 
Andrej Bajuk
Predhodnik: 
Andrej Bajuk
Predsednik Vlade Republike Slovenije
30. november 2000 – 19. december 2002
Naslednik: 
Anton Rop
Predhodnik: 
Milan Kučan
Predsednik Republike Slovenije
22. december 2002 – 22. december 2007
Naslednik: 
Danilo Türk
Diplomatski položaji
Predhodnik: 
Robert Mugabe
Predsednik Gibanja neuvrščenih
1989 - 1990
Naslednik: 
Stjepan Mesić
Funkcije v političnih strankah
Predhodnik: 
Jožef Školč
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije
1992 - 19. december 2002
Naslednik: 
Anton Rop