Sklad Borisa Kidriča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Sklad Borisa Kidriča je bil posebna pravna oseba, ki jo je leta 1953 ustanovila Skupščina Ljudske republike Slovenije z namenom razvoja vseh znanosti ter posledičnim razvojem slovenskega gospodarstva. Poimenovan po Borisu Kidriču je posledica njegove velike podpore razvoju znanosti in splošnega napredka.

Naloga Sklada je bila, da je s svojim Upravnim odborom (ki ga je imenoval Izvršni svet Ljudske republike Slovenije), sestavljenim iz uglednih delavcev, ločeno od državnih mehanizmov, samostojno odločal o priznanjih najboljšim in štipendijah najperspektivnejšim. Z leti je Sklad prevzemal od države pristojnosti na področju financiranja raziskovalne dejavnosti. Vpliv Sklada na razvoj znanosti pri nas je rasel iz leta v leto, dokler ni z ukinitvijo vseh državnih fondov leta 1971 postal edini financer tiste raziskovalne dejavnosti na Slovenskem, ki je bila usmerjena k dolgoročnim in skupnim ciljem slovenskega družbenega razvoja.

V začetku delovanja Sklada se je izoblikovalo več načinov sodelovanja pri spodbujanju znanstvenoraziskovalnega dela in usposabljanju kadrov. Naloge Sklada so v glavnem bile naslednje:

  1. podeljevanje Kidričevih nagrad za najboljša izvirna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu;
  2. podeljevanje nagrad za teoretske in uporabno teoretske razprave, ki se predlagajo na podlagi razpisa nagradnih tem;
  3. podeljevanje nagrad za tehnične iznajdbe in izpopolnitve;
  4. podeljevanje štipendij;
  5. finansiranje znanstvenoraziskovalnega dela ali uporabno znanstvenega dela.
  6. kasneje dodano: daje posojila za opremo za raziskovalno delo.

Do leta 1970 je sklad veljal za usmerjevalca celotne slovenske raziskovalne dejavnosti (pozneje je to bila Raziskovalna skupnost Slovenije); to je dosegel predvsem s finančno pomočjo (štipendije, podpore in nagrade), katere so lahko prejeli tako posamezniki (dijaki, študentje, znanstveniki) kot organizacije (fakultete, inštituti).

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Sklad je vsakega 10. aprila, dan pred obletnico Kidričeve smrti, podeljeval nagrade v treh kategorijah:

Poleg listine so nagrajenci prejeli tudi denarno nagrado.

Nagrade so bile ukinjene leta 1991; zamenjale so jih Zoisove nagrade. V tem času je sklad podelil 131 Kidričevih nagrad in 389 nagrad Sklada Borisa Kidriča[1].

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Sandi Klavžar in Janez Mrčun (ur.): Predstavitev Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko (Ljubljana, 2008).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]