Zoisova nagrada
| Zoisova nagrada | |
| Podeljeno za | dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti |
| Podeljuje | Odbor RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje |
| Država | Slovenija |
| Prvič | 1998 |
Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Nagrada se podeljuje od leta 1998 naprej (do leta 1997 so se podeljevale Nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo). Nagrada je dobila ime po slovenskem podjetniku in raziskovalcu Žigi Zoisu. Nagrado podeljuje odbor, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije. Poleg Zoisove nagrade ta vsako leto odloča o podelitvi Zoisovega priznanja, priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti in od leta 2006 naprej Puhove nagrade in Puhovega priznanja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V prvih letih so se na leto podelile štiri Zoisove nagrade: praviloma dve za življenjsko delo znanstvenika, ki je s svojim delom bistveno prispeval k razvoju znanosti, in dve za vrhunski znanstveni dosežek.
Od leta 2006 naprej se podeljuje Zoisova nagrada za:
- življenjsko delo raziskovalca oziroma raziskovalke, ki se je s svojim delom izjemno uveljavil oziroma uveljavila na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in
- vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti.
Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ štiri Zoisove nagrade. Zoisova nagrada za življenjsko delo se lahko podeli raziskovalcu ali raziskovalki, ki je s svojim raziskovalnim delom bistveno prispeval oziroma prispevala k razvoju znanosti. Za to nagrado je lahko predlagan kandidat ali kandidatka, ki je že dopolnil oziroma dopolnila 65 let starosti.
Zoisovo nagrado se podeli posamezniku in skupini za delo, ki je nastalo pretežno v Sloveniji ali so k njemu prispevali delavci organizacij s sedežem v Sloveniji.
Odbor za podelitev nagrade
[uredi | uredi kodo]Od leta 2006 Vlada Republike Slovenije imenuje odbor za podelitev nagrade. Do konca leta 2017 se je imenoval Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje, od leta 2018 pa se imenuje Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Odbor sestavljajo uveljavljeni raziskovalci - znanstveniki. Kandidate za člane odbora predlagajo SAZU, univerze, visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci. Odbor sestavlja 14 članov/-ic in predsednik/-ca. Sestavljen je tako, da so zastopana vsa področja znanstvenih ved. Odbor je imel v preteklih letih sledečo sestavo[1]:
- 2006–2007: Peter Maček (predsednik), Ivo Boscarol, Avrelija Cencič, Jože Duhovnik, Eldar M. Gadžijev, Kajetan Gantar, Berta Jereb, Dušan Lesjak, Janez Levec, Janek Musek, Franc Rozman, Anton Suhadolc, Nikolaj Torelli, Danilo Zavrtanik, Terezija Zorko in Egon Žižmond
- 2008–2009: Peter Maček (predsednik), Tadej Bajd, Avrelija Cencič, Kajetan Gantar, Željko Knez, Janek Musek, Marko Novak, Marjan Pavčnik, Franc Strle, Anton Suhadolc, Tomaž Svete, Marjeta Šašel Kos, Biba Teržan, Danilo Zavrtanik, Terezija Zorko in Boštjan Žekš
- 2010–2011: Tadej Bajd (predsednik), Robert Blinc, Roman Jerala, Željko Knez, Marija Kosec, Dragan Marušič, Marko Novak, Dušica Pahor, Marijan Pavčnik, Maja Remškar, Franc Strle, Tomaž Svete, Marjeta Šašel Kos, Leopold Škerget in Peter Štih
- 2012–2013: Tadej Bajd (predsednik), Robert Blinc, Stane Granda, Matija Horvat, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Spomenka Kobe, Marija Kosec (delno), Dragan Marušič, Dušica Pahor, Maja Remškar, Leopold Škerget, Peter Štih, Lovro Šturm, Matevž Tomšič, Matija Tuma in Danilo Zavrtanik
- 2014–2015: Tamara Lah Turnšek (predsednica), Tatjana Avšič Županc, Gregor Anderluh, Stane Pejovnik, Sonja Šostar Turk, Barbara Malič, Štefko Miklavič, Matjaž Valant, Lovro Šturm, Matija Tuma, Matevž Tomšič, Stane Granda, Marko Jesenšek, Danilo Zavrtanik in Ivan Bratko
- 2016–2018: Tamara Lah Turnšek (predsednica), Tatjana Avšič Županc, Gregor Anderluh, Stane Pejovnik, Sonja Šostar Turk, Barbara Malič, Štefko Miklavič, Matjaž Valant, Slavko Splichal, Katja Mihurko Poniž, Marijan Pavčnik, Mitjan Kalin, Miha Tomaževič, Dušanka Mičetić Turk, Dragan Dragoljub Mihailović
- maj 2018–2020: Janez Plavec (predsednik), Milena Horvat, Karin Stana Kleinschek, Janko Kos, Klavdija Kutnar, Damijan Miklavčič, Ingrid Milošev, Mitja Slavinec, Slavko Splichal, Katja Mihurko Poniž, Marijan Pavčnik, Mitjan Kalin, Miha Tomaževič, Dušanka Mičetić Turk, Dragan Dragoljub Mihailović[2]:
- 2020–2022: Janez Plavec (predsednik), Milena Horvat, Karin Stana Kleinschek, Janko Kos, Klavdija Kutnar, Damijan Miklavčič, Ingrid Milošev, Mitja Slavinec, Marija Bešter Rogač, Saša Novak Krmpotič, Gregor Serša, Matevž Tomšič, Matjaž Valant, Bojan Žalec, Dragica Wedam Lukić
Predsednik in člani odbora so imenovani za dobo štirih let. Ob prvem imenovanju odbora se je za sedem članov določila dolžina mandata za dve leti, za ostale pa za štiri leta.
Prejemniki Zoisovih nagrad
[uredi | uredi kodo]| leto | za življenjsko delo | za vrhunske dosežke | vir | ||
|---|---|---|---|---|---|
| nagrajenec/-ci | Področje | nagrajenec/ci | dosežek | ||
| 1998 | Zmaga Kumer | raziskave slovenskega ljudskega izročila | Vito Turk | biokemijske raziskave proteoliznih encimov in njihovih inhibitorjev | [3] |
| 1999 | France Bernik | literarne vede | Rudi Podgornik | dosežki v fiziki DNA, polimerov in lipidnih membran | [4] |
| Tatjana Avšič Županc | dosežki na področju virologije | ||||
| Bojan Magajna | dosežki v matematiki na področju funkcionalne analize | ||||
| 2000 | Vinko Kambič | medicina, na področju bolezni ušes, nosu in grla | Marko Andrej Zupan Stojan Stavber | dosežki na področju organske kemije | [5] |
| Stane Gabrovec | arheologija | Slavko Splichal | dosežki na področju komunikologije | ||
| 2001 | Janko Kos | primerjalna književnost in literarna teorija | Marijan Pavčnik | dosežki na področju prava | [6] |
| Leopold Škerget | dosežki na področju procesnega in okoljskega inženirstva | ||||
| Matjaž Omladič | dosežki na področju matematike | ||||
| 2002 | Mirko Ramovš | etnokoreologija | Jože Vižintin | dosežki na področju strojništva | [7] |
| Dragan Marušič | dosežki na področju teorije grafov in algebre | ||||
| Dragan D. Mihailović | dosežki na področju fizike kondenzirane materije | ||||
| 2003 | Franc Vodopivec | metalurgija | Dean Komel | dosežki na področju filozofije | [8] |
| Drago Matko | dosežki na področju avtomatike | ||||
| Boris Sket | dosežki na področju biologije ter jamskih in podzemskih živali | ||||
| 2004 | Davorin Dolar | fizikalna kemija | Marko Mikuž Danilo Zavrtanik | dosežki na področju fizike osnovnih delcev | [9] |
| Dušan Ferluga | medicina | Božo Plesničar | dosežki na področju organske kemije | ||
| 2005 | Miha Tišler | organska kemija | Tomaž Prosen | dosežki na področju teoretične fizike | [9] |
| Jože Maček | fitomedicina | Dušan Turk | dosežki na področju strukturne biologije | ||
| 2006 | Jože Toporišič | slovensko jezikoslovje | Marija Kosec | znanstveni in razvojni dosežki na področju keramičnih materialov | [10] |
| Željko Knez | znanstveni in razvojni dosežki na področju tehniške kemije | ||||
| Marjeta Šašel Kos | dosežki na področju antične zgodovine | ||||
| 2007 | Janez Orešnik | jezikoslovje | Svjetlana Fajfer | znanstveni in razvojni dosežki na področju fizike osnovnih delcev | [11] |
| Sandi Klavžar | znanstveni in razvojni dosežki na področju matematike | ||||
| Ivan Bratko | dosežki na področju umetne inteligence | ||||
| 2008 | Ignacij Voje | zgodovina | Peter Križan | dosežki na področju fizike osnovnih delcev | |
| Robert Blinc | fizika trdne snovi | Marko Topič | dosežki na področju elektronike, fotovoltaike in optoelektronike | ||
| 2009 | Alojz Kralj | elektrotehnika | Igor Muševič | dosežki na področju fizike | [12] |
| Marko Jesenšek | dosežki na področju slovenskega jezika | ||||
| Roman Jerala | dosežki na področju biologije | ||||
| 2010 | Kajetan Gantar | klasična filologija | Janez Kranjc | dosežki na področju prava | [13] |
| Janez Dolinšek | raziskave fizikalnih lastnosti novih kompleksnih materialov | ||||
| Mihael Drofenik | dosežki na področju materialov | ||||
| Andrej Jamnik | dosežki v fizikalni kemiji | ||||
| 2011 | Gabrijel Kernel | fizika | Matjaž Klemenčič Vladimir Klemenčič | knjiga Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik: zwischen Assimilierungsdruck und dem Einsatz für die Umsetzung der Minderheitenrechte, Mohorjeva družba/Hermagoras (2010) | |
| Boris Žemva | anorganska kemija fluora | Boris Turk | znanstveni in razvojni dosežki na področju prenosa signalov s proteazami | ||
| 2012 | Blaž Rozman | revmatologija | Janez Bonča | raziskave teorije močno sklopljenih elektronov v trdnih snoveh | |
| Tadej Battelino | dosežki v medicini | ||||
| Matjaž Valant | dosežki na področju materialov | ||||
| 2013 | Zinka Zorko | raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini | Janko Kos | raziskave delovanja proteoliznih encimov in njihove regulacije | [14][15] |
| Dušanka Janežič | dosežki v matematiki v naravoslovju | ||||
| Miran Gaberšček | raziskave na področju materialov | ||||
| 2014 | Vito Turk | biokemija in molekularna biologija | Milena Horvat | raziskovanje živega srebra | [16] |
| Janez Levec | kemijsko inženirstvo | Gorazd Meško | dosežki v ekološki kriminologiji | ||
| 2015 | Peter Fajfar | utemeljitelj sodobnega potresnega inženirstva v Sloveniji | Mitjan Kalin | dosežki na področju nanoinženiringa kontaktnih površin za molekularni nadzor mejnega mazanja in trenja | [17][18] |
| Tomaž Pisanski | dosežki pri znanstvenoraziskovalnem delu na področju diskretne matematike in njenih uporab | ||||
| Borut Štrukelj | dosežki pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Sloveniji | ||||
| 2016 | Uroš Skalerič | stomatologija | Janko Prunk | znanstvena monografija Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015 | [19] |
| Branko Stanovnik | organska heterociklična kemija | Božidar Šarler | dosežki pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod | ||
| 2017 | Slobodan Žumer | teoretična fizika mehke snovi | Rajko Bratož | monografija Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki | [20] |
| Janez Plavec | raziskave zgradbe nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance | ||||
| Zdravko Kravanja | razvoj računalniško podprtih metod ter orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov | ||||
| 2018 | Milica Kacin Wohinz | zgodovinopisje | Marko Noč | dosežki na področju intenzivne interne medicine | [21] |
| Robert Dominko | dosežki na področju materialov za razvoj novih baterijskih konceptov | ||||
| Boštjan Žekš | teoretična fizika | Matjaž Perc | pomemben prispevek k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, še posebno za rešitev problema močne recipročnosti in problema defekcije drugega reda ter razvoj podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo družbenih modelov | ||
| 2019 | Alenka Šelih | kriminologija | Nives Ogrinc | interdisciplinarna uporaba stabilnih izotopov lahkih in težjih elementov v fizikalni kemiji, ekologiji, metrologiji, živilstvu in arheologiji | [22] |
| Josip Globevnik | raziskave kompleksnih analiz | Enes Pasalic | dosežki na področju kriptografije in informacijske varnosti | ||
| Denis Arčon | raziskave kvantnega magnetizma | ||||
| 2020 | Radovan Stanislav Pejovnik | kemija | Barbara Malič | raziskave elektrokaloričnih keramičnih materialov | [23] |
| Gregor Anderluh | dosežki na področju biokemije in molekularne biologije | ||||
| Tamara Lah Turnšek | biokemija in biomedicina | Andrej Filipčič, Samo Stanič, Marko Zavrtanik | dosežki pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij | ||
| Kozma Ahačič | raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom | ||||
| 2021 | Anuška Ferligoj | statistika | Stanislav Gobec | osnovne in uporabne raziskave v farmaciji | [24] |
| Goran Dražić | dosežki na področju presevne elektronske mikroskopije materialov | ||||
| Julijana Kristl | biokemijska in nanofarmacevtska tehnologija | István Kovács | dosežki na področju algebraične teorije grafov | ||
| Tomaž Zwitter | dosežki pri utemeljevanju mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja | ||||
| 2022 | Marijan Pavčnik | pravo | Nada Lavrač | izvirne metode predstavitve podatkov za učinkovito strojno učenje | [25] |
| Maja Ravnikar | revolucionarni premiki odkrivanju in razširjanju virusov, diagnostiki in odstranjevanju patogenih virusov | ||||
| Radovan Komel | medicinska molekularna biologija in genetika ter gensko inženirstvo v biokemiji in biotehnologiji | Ester Heath | raba organske analize na področju okolja, hrane in zdravja | ||
| Bojan Kuzma | dosežki na področju linearne algebre | ||||
| 2023 | Joso Vukman | funkcionalna analiza, teorija kolobarjev in funkcijske enačbe | Aleksey Kostenko | dosežki na področju matematične analize | [26] |
| Igor Križaj | dosežki na področju toksinologije | ||||
| Danilo Zavrtanik | fizika visokih energij | Igor Škrjanc | dosežki na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov | ||
| Marko Snoj | dosežki na področju slovenskega jezika | ||||
| 2024 | Željko Knez | kemijsko inženirstvo | Ivan Šprajc | dosežki na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki | [27] |
| Igor Klep | dosežki na področju algebre in njene uporabe | ||||
| Ljubica Marjanović Umek | razvojna psihologija | Tomaž Katrašnik | dosežki na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost | ||
| Damjana Rozman | dosežki na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike | ||||
| 2025 | Tatjana Avšič Županc | medicinska virologija | Andrej Rahten | dosežki na področju preučevanja slovenske politične zgodovine | [28] |
| Polona Žnidaršič Plazl in Igor Plazl | dosežki na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva | ||||
| Tomaž Pisanski | diskretna matematika | Matjaž Humar | dosežki na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe | ||
| Kristina Gruden | dosežki na področju sistemske in molekularne biologije | ||||
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Člani Odborov Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje [mrtva povezava]
- ↑ Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti[mrtva povezava]
- ↑ Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1998 (COBISS)
- ↑ Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1999 (COBISS)
- ↑ Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2000 (COBISS)
- ↑ Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2001 (COBISS)
- ↑ Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2002 (COBISS)
- ↑ Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2003 (COBISS)
- 1 2 »Zoisove nagrade v letu 2004«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2018. Pridobljeno 17. januarja 2014.
- ↑ »Zoisove nagrade v letu 2006«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 17. januarja 2014.
- ↑ »Zoisove nagrade v letu 2007«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2013. Pridobljeno 17. januarja 2014.
- ↑ »Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009«. Pridobljeno 26. novembra 2011.
- ↑ »Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010«. MMC RTV-SLO. 23. november 2010. Pridobljeno 26. novembra 2011.
- ↑ »Nagrajeni raziskovalni dosežki«. Delo. 22. november 2013. Pridobljeno 17. januarja 2014.
- ↑ »Zoisova nagrada letos akademikinji Tereziji Zorko«. Dnevnik. 22. november 2013. Pridobljeno 17. januarja 2014.
- ↑ »Nagrajeni raziskovalni dosežki«. Delo. 21. november 2014. Pridobljeno 24. novembra 2014.
- ↑ »Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju«. SiOL.net. 20. november 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015.
- ↑ »Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju«. MMC RTV-SLO. 20. november 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015.
- ↑ Rogelj Petrič, Silvestra (21. november 2016). »V znamenju vrhuncev slovenske znanosti«. Delo. Pridobljeno 22. novembra 2016.
- ↑ Rogelj Petrič, Silvestra (23. november 2017). »Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru«. Delo. Pridobljeno 24. novembra 2017.
- ↑ Pribošič, Miha (28. november 2018). »Za življenjsko delo nagrajena zgodovinarka in fizik«. Delo. Pridobljeno 28. novembra 2018.
- ↑ Senica, Saša (20. november 2019). »»Delamo svetovno primerljivo znanost««. Delo. Pridobljeno 20. novembra 2019.
- ↑ »Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek«. MMC RTV-SLO. 1. december 2020. Pridobljeno 5. decembra 2020.
- ↑ Senica, Saša (10. december 2021). »Žlahtne nagrade vrhunskim znanstvenicam«. Delo. Pridobljeno 13. decembra 2021.
- ↑ Senica, Saša (19. december 2022). »Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu«. Delo. Pridobljeno 19. decembra 2022.
- ↑ »Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost«. Delo. 13. oktober 2023. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
- ↑ »Znani prejemniki Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo«. N1. 14. oktober 2024. Pridobljeno 18. oktobra 2024.
- ↑ »Nagrajenci za Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja »s svojim znanjem spreminjajo svet na bolje««. MMC RTV-SLO. 14. oktober 2025. Pridobljeno 27. oktobra 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- »Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti«. Pridobljeno 9. julija 2012.
- »Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2019. Pridobljeno 24. februarja 2016.