Zoisova nagrada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zoisova nagrada
Podeljeno za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti
Podeljuje Odbor RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje
Država Slovenija
Prvič podeljeno 1998

Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Nagrada se podeljuje od leta 1998 naprej (do leta 1997 so se podeljevale Nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo). Nagrada je dobila ime po slovenskem podjetniku in raziskovalcu Žigi Zoisu. Nagrado podeljuje odbor, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije. Poleg nagrade ta vsako leto odloča o podelitvi Zoisovega priznanja, priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti in od leta 2006 naprej Puhovega priznanja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V prvih letih so se na leto podelile štiri Zoisove nagrade: praviloma dve za življenjsko delo znanstvenika, ki je s svojim delom bistveno prispeval k razvoju znanosti, in dve za vrhunski znanstveni dosežek.

Od leta 2006 naprej se podeljuje Zoisova nagrada za:

  • življenjsko delo raziskovalca oziroma raziskovalke, ki se je s svojim delom izjemno uveljavil oziroma uveljavila na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in
  • vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti.

Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ štiri Zoisove nagrade. Zoisova nagrada za življenjsko delo se lahko podeli raziskovalcu ali raziskovalki, ki je s svojim raziskovalnim delom bistveno prispeval oziroma prispevala k razvoju znanosti. Za to nagrado je lahko predlagan kandidat ali kandidatka, ki je že dopolnil oziroma dopolnila 65 let starosti.

Zoisovo nagrado se podeli posamezniku in skupini za delo, ki je nastalo pretežno v Sloveniji ali so k njemu prispevali delavci organizacij s sedežem v Sloveniji.

Odbor za podelitev nagrade[uredi | uredi kodo]

Odbor za podelitev nagrade imenuje Vlada Republike Slovenije ter ga sestavljajo uveljavljeni raziskovalci - znanstveniki. Kandidate za člane odbora predlagajo SAZU, univerze, visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci. Odbor sestavlja 14 članov/-ic in predsednik/-ca. Sestavljen je tako, da so zastopana vsa področja znanstvenih ved. Odbor je imel v preteklih letih sledečo sestavo[1]:

Predsednik in člani odbora so imenovani za dobo štirih let. Ob prvem imenovanju odbora se je za 7 članov določila dolžina mandata za 2 leti, za ostale pa za 4 leta.

Prejemniki Zoisovih nagrad[uredi | uredi kodo]

leto za življenjsko delo za vrhunske dosežke vir
nagrajenec/-ci Področje nagrajenec/ci dosežek
1998 Zmaga Kumer raziskave slovenskega ljudskega izročila Vito Turk biokemijske raziskave proteoliznih encimov in njihovih inhibitorjev [2]
1999 France Bernik literarne vede Rudi Podgornik dosežki v fiziki DNA, polimerov in lipidnih membran [3]
Tatjana Avšič Županc dosežki na področju virologije
Bojan Magajna dosežki v matematiki na področju funkcionalne analize
2000 Vinko Kambič medicina, na področju bolezni ušes, nosu in grla Marko Andrej Zupan
Stojan Stavber
dosežki na področju organske kemije [4]
Stane Gabrovec arheologija Slavko Splichal dosežki na področju komunikologije
2001 Janko Kos primerjalna književnost in literarna teorija Marijan Pavčnik dosežki na področju prava [5]
Leopold Škerget dosežki na področju procesnega in okoljskega inženirstva
Matjaž Omladič dosežki na področju matematike
2002 Mirko Ramovš etnokoreologija Jože Vižintin dosežki na področju strojništva [6]
Dragan Marušič dosežki na področju teorije grafov in algebre
Dragan D. Mihailović dosežki na področju fizike kondenzirane materije
2003 Franc Vodopivec metalurgija Dean Komel dosežki na področju filozofije [7]
Drago Matko dosežki na področju avtomatike
Boris Sket dosežki na področju biologije ter jamskih in podzemskih živali
2004 Davorin Dolar fizikalna kemija Marko Mikuž
Danilo Zavrtanik
dosežki na področju fizike osnovnih delcev [8]
Dušan Ferluga medicina Božo Plesničar dosežki na področju organske kemije
2005 Miha Tišler organska kemija Tomaž Prosen dosežki na področju teoretične fizike [9]
Jože Maček fitomedicina Dušan Turk dosežki na področju strukturne biologije
2006 Jože Toporišič slovensko jezikoslovje Marija Kosec znanstveni in razvojni dosežki na področju keramičnih materialov [10]
Željko Knez znanstveni in razvojni dosežki na področju tehniške kemije
Marjeta Šašel Kos dosežki na področju antične zgodovine
2007 Janez Orešnik jezikoslovje Svjetlana Fajfer znanstveni in razvojni dosežki na področju fizike osnovnih delcev [11]
Sandi Klavžar znanstveni in razvojni dosežki na področju matematike
Ivan Bratko dosežki na področju umetne inteligence
2008 Ignacij Voje zgodovina Peter Križan dosežki na področju fizike osnovnih delcev  
Robert Blinc fizika trdne snovi Marko Topič dosežki na področju elektronike, fotovoltaike in optoelektronike
2009 Alojz Kralj elektrotehnika Igor Muševič dosežki na področju fizike [12]
Marko Jesenšek dosežki na področju slovenskega jezika
Roman Jerala dosežki na področju biologije
2010 Kajetan Gantar klasična filologija Janez Kranjc dosežki na področju prava [13]
Janez Dolinšek raziskave fizikalnih lastnosti novih kompleksnih materialov
Miha Drotenih dosežki na področju materialov
Andrej Jamnik dosežki v fizikalni kemiji
2011 Gabrijel Kernel fizika Matjaž Klemenčič
Vladimir Klemenčič
knjiga Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik: zwischen Assimilierungsdruck und dem Einsatz für die Umsetzung der Minderheitenrechte, Mohorjeva družba/Hermagoras (2010)  
Boris Žemva anorganska kemija fluora Boris Tur vrhunski znanstveni in razvojni dosežki na področju prenosa signalov s proteazami
2012 Blaž Rozman revmatologija Janez Bonča raziskave teorije močno sklopljenih elektronov v trdnih snoveh  
Tadej Battelino dosežki v medicini
Matjaž Valant dosežki na področju materialov
2013 Zinka Zorko raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini Janko Kos raziskave delovanja proteoliznih encimov in njihove regulacije [14][15]
Dušanka Janežič dosežki v matematiki v naravoslovju
Miran Gaberšček raziskave na področju materialov
2014 Vito Turk biokemija in molekularna biologija Milena Horvat raziskovanje živega srebra [16]
Janez Levec kemijsko inženirstvo Gorazd Meško dosežki v ekološki kriminologiji
2015 Peter Fajfar utemeljitelj sodobnega potresnega inženirstva v Sloveniji Mitjan Kalin dosežki na področju nanoinženiringa kontaktnih površin za molekularni nadzor mejnega mazanja in trenja [17][18]
Tomaž Pisanski dosežki pri znanstvenoraziskovalnem delu na področju diskretne matematike in njenih uporab
Borut Štrukelj dosežki pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Sloveniji
2016 Uroš Skalerič stomatologija Janko Prunk znanstvena monografija Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015 [19]
Branko Stanovnik organska heterociklična kemija Božidar Šarler dosežki pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod
2017 Slobodan Žumer teoretična fizika mehke snovi Rajko Bratož monografija Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki [20]
Janez Plavec raziskave zgradbe nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance
Zdravko Kravanja razvoj računalniško podprtih metod ter orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Člani Odborov Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje
  2. ^ Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1998 (COBISS)
  3. ^ Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1999 (COBISS)
  4. ^ Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2000 (COBISS)
  5. ^ Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2001 (COBISS)
  6. ^ Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2002 (COBISS)
  7. ^ Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2003 (COBISS)
  8. ^ "Zoisove nagrade v letu 2004". Pridobljeno dne 17. januar 2014. 
  9. ^ "Zoisove nagrade v letu 2004". Pridobljeno dne 17. januar 2014. 
  10. ^ "Zoisove nagrade v letu 2006". Pridobljeno dne 17. januar 2014. 
  11. ^ "Zoisove nagrade v letu 2007". Pridobljeno dne 17. januar 2014. 
  12. ^ "Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009". Pridobljeno dne 26.11.2011. 
  13. ^ "Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010". MMC RTV-SLO. 23.11.2010. Pridobljeno dne 26.11.2011. 
  14. ^ "Nagrajeni raziskovalni dosežki". Delo. 22.11.2013. Pridobljeno dne 17.1.2014. 
  15. ^ "Zoisova nagrada letos akademikinji Tereziji Zorko". Dnevnik. 22.11.2013. Pridobljeno dne 17.1.2014. 
  16. ^ "Nagrajeni raziskovalni dosežki". Delo. 21.11.2014. Pridobljeno dne 24.11.2014. 
  17. ^ "Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju". SiOL.net. 20. november 2015. Pridobljeno dne 26. november 2015. 
  18. ^ "Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju". MMC RTV-SLO. 20. november 2015. Pridobljeno dne 26. november 2015. 
  19. ^ Rogelj Petrič, Silvestra (21.11.2016). "V znamenju vrhuncev slovenske znanosti". Delo. Pridobljeno dne 22.11.2016. 
  20. ^ Rogelj Petrič, Silvestra (23.11.2017). "Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru". Delo. Pridobljeno dne 24.11.2017. 

Viri[uredi | uredi kodo]