Zoisova nagrada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zoisova nagrada
Podeljeno za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti
Podeljuje Odbor RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje
Država Slovenija
Prvič 1998

Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Nagrada se podeljuje od leta 1998 naprej (do leta 1997 so se podeljevale Nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo). Nagrada je dobila ime po slovenskem podjetniku in raziskovalcu Žigi Zoisu. Nagrado podeljuje odbor, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije. Poleg Zoisove nagrade ta vsako leto odloča o podelitvi Zoisovega priznanja, priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti in od leta 2006 naprej Puhove nagrade in Puhovega priznanja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V prvih letih so se na leto podelile štiri Zoisove nagrade: praviloma dve za življenjsko delo znanstvenika, ki je s svojim delom bistveno prispeval k razvoju znanosti, in dve za vrhunski znanstveni dosežek.

Od leta 2006 naprej se podeljuje Zoisova nagrada za:

  • življenjsko delo raziskovalca oziroma raziskovalke, ki se je s svojim delom izjemno uveljavil oziroma uveljavila na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in
  • vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti.

Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ štiri Zoisove nagrade. Zoisova nagrada za življenjsko delo se lahko podeli raziskovalcu ali raziskovalki, ki je s svojim raziskovalnim delom bistveno prispeval oziroma prispevala k razvoju znanosti. Za to nagrado je lahko predlagan kandidat ali kandidatka, ki je že dopolnil oziroma dopolnila 65 let starosti.

Zoisovo nagrado se podeli posamezniku in skupini za delo, ki je nastalo pretežno v Sloveniji ali so k njemu prispevali delavci organizacij s sedežem v Sloveniji.

Odbor za podelitev nagrade[uredi | uredi kodo]

Od leta 2006 Vlada Republike Slovenije imenuje odbor za podelitev nagrade. Do konca leta 2017 se je imenoval Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje, od leta 2018 pa se imenuje Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Odbor sestavljajo uveljavljeni raziskovalci - znanstveniki. Kandidate za člane odbora predlagajo SAZU, univerze, visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci. Odbor sestavlja 14 članov/-ic in predsednik/-ca. Sestavljen je tako, da so zastopana vsa področja znanstvenih ved. Odbor je imel v preteklih letih sledečo sestavo[1]:

Predsednik in člani odbora so imenovani za dobo štirih let. Ob prvem imenovanju odbora se je za 7 članov določila dolžina mandata za 2 leti, za ostale pa za 4 leta.

Prejemniki Zoisovih nagrad[uredi | uredi kodo]

leto za življenjsko delo za vrhunske dosežke vir
nagrajenec/-ci Področje nagrajenec/ci dosežek
1998 Zmaga Kumer raziskave slovenskega ljudskega izročila Vito Turk biokemijske raziskave proteoliznih encimov in njihovih inhibitorjev [3]
1999 France Bernik literarne vede Rudi Podgornik dosežki v fiziki DNA, polimerov in lipidnih membran [4]
Tatjana Avšič Županc dosežki na področju virologije
Bojan Magajna dosežki v matematiki na področju funkcionalne analize
2000 Vinko Kambič medicina, na področju bolezni ušes, nosu in grla Marko Andrej Zupan
Stojan Stavber
dosežki na področju organske kemije [5]
Stane Gabrovec arheologija Slavko Splichal dosežki na področju komunikologije
2001 Janko Kos primerjalna književnost in literarna teorija Marijan Pavčnik dosežki na področju prava [6]
Leopold Škerget dosežki na področju procesnega in okoljskega inženirstva
Matjaž Omladič dosežki na področju matematike
2002 Mirko Ramovš etnokoreologija Jože Vižintin dosežki na področju strojništva [7]
Dragan Marušič dosežki na področju teorije grafov in algebre
Dragan D. Mihailović dosežki na področju fizike kondenzirane materije
2003 Franc Vodopivec metalurgija Dean Komel dosežki na področju filozofije [8]
Drago Matko dosežki na področju avtomatike
Boris Sket dosežki na področju biologije ter jamskih in podzemskih živali
2004 Davorin Dolar fizikalna kemija Marko Mikuž
Danilo Zavrtanik
dosežki na področju fizike osnovnih delcev [9]
Dušan Ferluga medicina Božo Plesničar dosežki na področju organske kemije
2005 Miha Tišler organska kemija Tomaž Prosen dosežki na področju teoretične fizike [9]
Jože Maček fitomedicina Dušan Turk dosežki na področju strukturne biologije
2006 Jože Toporišič slovensko jezikoslovje Marija Kosec znanstveni in razvojni dosežki na področju keramičnih materialov [10]
Željko Knez znanstveni in razvojni dosežki na področju tehniške kemije
Marjeta Šašel Kos dosežki na področju antične zgodovine
2007 Janez Orešnik jezikoslovje Svjetlana Fajfer znanstveni in razvojni dosežki na področju fizike osnovnih delcev [11]
Sandi Klavžar znanstveni in razvojni dosežki na področju matematike
Ivan Bratko dosežki na področju umetne inteligence
2008 Ignacij Voje zgodovina Peter Križan dosežki na področju fizike osnovnih delcev  
Robert Blinc fizika trdne snovi Marko Topič dosežki na področju elektronike, fotovoltaike in optoelektronike
2009 Alojz Kralj elektrotehnika Igor Muševič dosežki na področju fizike [12]
Marko Jesenšek dosežki na področju slovenskega jezika
Roman Jerala dosežki na področju biologije
2010 Kajetan Gantar klasična filologija Janez Kranjc dosežki na področju prava [13]
Janez Dolinšek raziskave fizikalnih lastnosti novih kompleksnih materialov
Mihael Drofenik dosežki na področju materialov
Andrej Jamnik dosežki v fizikalni kemiji
2011 Gabrijel Kernel fizika Matjaž Klemenčič
Vladimir Klemenčič
knjiga Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik: zwischen Assimilierungsdruck und dem Einsatz für die Umsetzung der Minderheitenrechte, Mohorjeva družba/Hermagoras (2010)  
Boris Žemva anorganska kemija fluora Boris Turk znanstveni in razvojni dosežki na področju prenosa signalov s proteazami
2012 Blaž Rozman revmatologija Janez Bonča raziskave teorije močno sklopljenih elektronov v trdnih snoveh  
Tadej Battelino dosežki v medicini
Matjaž Valant dosežki na področju materialov
2013 Zinka Zorko raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini Janko Kos raziskave delovanja proteoliznih encimov in njihove regulacije [14][15]
Dušanka Janežič dosežki v matematiki v naravoslovju
Miran Gaberšček raziskave na področju materialov
2014 Vito Turk biokemija in molekularna biologija Milena Horvat raziskovanje živega srebra [16]
Janez Levec kemijsko inženirstvo Gorazd Meško dosežki v ekološki kriminologiji
2015 Peter Fajfar utemeljitelj sodobnega potresnega inženirstva v Sloveniji Mitjan Kalin dosežki na področju nanoinženiringa kontaktnih površin za molekularni nadzor mejnega mazanja in trenja [17][18]
Tomaž Pisanski dosežki pri znanstvenoraziskovalnem delu na področju diskretne matematike in njenih uporab
Borut Štrukelj dosežki pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Sloveniji
2016 Uroš Skalerič stomatologija Janko Prunk znanstvena monografija Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015 [19]
Branko Stanovnik organska heterociklična kemija Božidar Šarler dosežki pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod
2017 Slobodan Žumer teoretična fizika mehke snovi Rajko Bratož monografija Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki [20]
Janez Plavec raziskave zgradbe nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance
Zdravko Kravanja razvoj računalniško podprtih metod ter orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov
2018 Milica Kacin Wohinz zgodovinopisje Marko Noč dosežki na področju intenzivne interne medicine [21]
Robert Dominko dosežki na področju materialov za razvoj novih baterijskih konceptov
Boštjan Žekš teoretična fizika Matjaž Perc pomemben prispevek k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, še posebno za rešitev problema močne recipročnosti in problema defekcije drugega reda ter razvoj podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo družbenih modelov
2019 Alenka Šelih kriminologija Nives Ogrinc interdisciplinarna uporaba stabilnih izotopov lahkih in težjih elementov v fizikalni kemiji, ekologiji, metrologiji, živilstvu in arheologiji [22]
Josip Globevnik raziskave kompleksnih analiz Enes Pasalic dosežki na področju kriptografije in informacijske varnosti
Denis Arčon raziskave kvantnega magnetizma
2020 Radovan Stanislav Pejovnik kemija Barbara Malič raziskave elektrokaloričnih keramičnih materialov [23]
Gregor Anderluh dosežki na področju biokemije in molekularne biologije
Tamara Lah Turnšek biokemija in biomedicina Andrej Filipčič, Samo Stanič, Marko Zavrtanik dosežki pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij
Kozma Ahačič raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom
2021 Anuška Ferligoj statistika Stanislav Gobec osnovne in uporabne raziskave v farmaciji [24]
Goran Dražić dosežki na področju presevne elektronske mikroskopije materialov
Julijana Kristl biokemijska in nanofarmacevtska tehnologija István Kovács dosežki na področju algebraične teorije grafov
Tomaž Zwitter dosežki pri utemeljevanju mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja
2022 Marijan Pavčnik pravo Nada Lavrač izvirne metode predstavitve podatkov za učinkovito strojno učenje [25]
Maja Ravnikar revolucionarni premiki odkrivanju in razširjanju virusov, diagnostiki in odstranjevanju patogenih virusov
Radovan Komel medicinska molekularna biologija in genetika ter gensko inženirstvo v biokemiji in biotehnologiji Ester Heath raba organske analize na področju okolja, hrane in zdravja
Bojan Kuzma dosežki na področju linearne algebre
2023 Joso Vukman funkcionalna analiza, teorija kolobarjev in funkcijske enačbe Aleksey Kostenko dosežki na področju matematične analize [26]
Igor Križaj dosežki na področju toksinologije
Danilo Zavrtanik fizika visokih energij Igor Škrjanc dosežki na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov
Marko Snoj dosežki na področju slovenskega jezika

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Člani Odborov Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje [mrtva povezava]
  2. Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti[mrtva povezava]
  3. Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1998 (COBISS)
  4. Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1999 (COBISS)
  5. Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2000 (COBISS)
  6. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2001 (COBISS)
  7. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2002 (COBISS)
  8. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2003 (COBISS)
  9. 9,0 9,1 »Zoisove nagrade v letu 2004«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2018. Pridobljeno 17. januarja 2014.
  10. »Zoisove nagrade v letu 2006«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 17. januarja 2014.
  11. »Zoisove nagrade v letu 2007«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2013. Pridobljeno 17. januarja 2014.
  12. »Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009«. Pridobljeno 26. novembra 2011.
  13. »Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010«. MMC RTV-SLO. 23. november 2010. Pridobljeno 26. novembra 2011.
  14. »Nagrajeni raziskovalni dosežki«. Delo. 22. november 2013. Pridobljeno 17. januarja 2014.
  15. »Zoisova nagrada letos akademikinji Tereziji Zorko«. Dnevnik. 22. november 2013. Pridobljeno 17. januarja 2014.
  16. »Nagrajeni raziskovalni dosežki«. Delo. 21. november 2014. Pridobljeno 24. novembra 2014.
  17. »Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju«. SiOL.net. 20. november 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015.
  18. »Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju«. MMC RTV-SLO. 20. november 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015.
  19. Rogelj Petrič, Silvestra (21. november 2016). »V znamenju vrhuncev slovenske znanosti«. Delo. Pridobljeno 22. novembra 2016.
  20. Rogelj Petrič, Silvestra (23. november 2017). »Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru«. Delo. Pridobljeno 24. novembra 2017.
  21. Pribošič, Miha (28. november 2018). »Za življenjsko delo nagrajena zgodovinarka in fizik«. Delo. Pridobljeno 28. novembra 2018.
  22. Senica, Saša (20. november 2019). »»Delamo svetovno primerljivo znanost««. Delo. Pridobljeno 20. novembra 2019.
  23. »Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek«. MMC RTV-SLO. 1. december 2020. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  24. Senica, Saša (10. december 2021). »Žlahtne nagrade vrhunskim znanstvenicam«. Delo. Pridobljeno 13. decembra 2021.
  25. Senica, Saša (19. december 2022). »Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu«. Delo. Pridobljeno 19. decembra 2022.
  26. »Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost«. Delo. 13. oktober 2023. Pridobljeno 15. oktobra 2023.

Viri[uredi | uredi kodo]