Pojdi na vsebino

Mihael Drofenik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mihael Drofenik
Rojstvo6. oktober 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (84 let)
Maribor[1]
Narodnost slovenska
Področjakemija
UstanoveInstitut "Jožef Stefan" v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Alma materUniverza v Ljubljani
Študijski mentorjiDušan Hadži
Poznan poraziskovanju magnetnih in polprevodnih keramičnih materialov

Miha(el) Drofenik, slovenski inženir kemije, * 6. oktober 1941, Maribor.[2]

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Mariboru očetu Herbertu Drofeniku, arhitektu, oblikovalcu in alpinistu, in materi Elizabeti, rojeni Grafenauer, učiteljici, sestri Ivana Grafenauerja. Bil je torej sorodnik slovenskega koroškega narodnjaka izdelovalca orgel in avstrijskega državnega in koroškega deželnega poslanca Franca Grafenauerja (de) (v družini njegovega deda in v družini njegovega strica Ivana so mu rekli stric), bratranec zgodovinarja Bogota in mineraloga Stanka Grafenauerja ter arhitektke in mnogostranske umetnice Marije Vogelnik (roj. Grafenauer), in tudi sorodnik pisatelja Nika Grafenauerja

Diplomiral je leta 1965 na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in prav tam 1973 tudi doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval v nemškem Karlsruheju. Leta 1966 se je zaposlil na Institutu "Jožef Stefan", od 1995 kot raziskovalni svetnik - vodja skupine za magnetne in polprevodne keramične materiale. V znanstvenoraziskovalnem delu se je ukvarjal med drugim tudi z anizotropnimi feritnimi materiali in magnetnimi ternarnimi spojinami; med drugim je prispeval k razvoju in proizvodnji visokopermeabilnih feritnih materialov v ljubljanski tovarni Iskra Feriti. Priznanih ima več patentov. Leta 1984 je bil izvoljen za izrednega, 1997 pa za rednega profesorja za splošno in anorgansko kemijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Sam ali v soavtorstvu je objavil preko 100 znanstvenih in strokovnih člankov.[3] Trenutno (september 2012) predava na Fakulteti za Kemijo in Kemijsko tehnologijo v Mariboru.

Leta 2010 je prejel Zoisovo nagrado, 2013 mu je Univerza v Mariboru podelila naziv zaslužni profesor.[4][5]

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Elektronska konfiguracija nekaterih benzselenamidov (diplomsko delo) (COBISS)
  • Raziskave v sistemu SrO - Eu2O3 - Fe2O3 (disertacija) (COBISS)
  • Splošna in anorganska kemija (učbenik) (COBISS)
  • Raziskave keramike s posebnimi elektronskimi lastnostmi (COBISS)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. Darko Makovec. »Mihael Drofenik«. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 prek Slovenska biografija.
  3. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  4. »Zaslužni profesor UM«. www.um.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2018. Pridobljeno 22. januarja 2018.
  5. »Laboratorij za organsko kemijo«. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Pridobljeno 4. decembra 2025.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]