Mihael Drofenik
| Mihael Drofenik | |
|---|---|
| Rojstvo | 6. oktober 1941[1] (84 let) Maribor[1] |
| Narodnost | |
| Področja | kemija |
| Ustanove | Institut "Jožef Stefan" v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani |
| Alma mater | Univerza v Ljubljani |
| Študijski mentorji | Dušan Hadži |
| Poznan po | raziskovanju magnetnih in polprevodnih keramičnih materialov |
Miha(el) Drofenik, slovenski inženir kemije, * 6. oktober 1941, Maribor.[2]
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v Mariboru očetu Herbertu Drofeniku, arhitektu, oblikovalcu in alpinistu, in materi Elizabeti, rojeni Grafenauer, učiteljici, sestri Ivana Grafenauerja. Bil je torej sorodnik slovenskega koroškega narodnjaka izdelovalca orgel in avstrijskega državnega in koroškega deželnega poslanca Franca Grafenauerja (v družini njegovega deda in v družini njegovega strica Ivana so mu rekli stric), bratranec zgodovinarja Bogota in mineraloga Stanka Grafenauerja ter arhitektke in mnogostranske umetnice Marije Vogelnik (roj. Grafenauer), in tudi sorodnik pisatelja Nika Grafenauerja
Diplomiral je leta 1965 na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in prav tam 1973 tudi doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval v nemškem Karlsruheju. Leta 1966 se je zaposlil na Institutu "Jožef Stefan", od 1995 kot raziskovalni svetnik - vodja skupine za magnetne in polprevodne keramične materiale. V znanstvenoraziskovalnem delu se je ukvarjal med drugim tudi z anizotropnimi feritnimi materiali in magnetnimi ternarnimi spojinami; med drugim je prispeval k razvoju in proizvodnji visokopermeabilnih feritnih materialov v ljubljanski tovarni Iskra Feriti. Priznanih ima več patentov. Leta 1984 je bil izvoljen za izrednega, 1997 pa za rednega profesorja za splošno in anorgansko kemijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Sam ali v soavtorstvu je objavil preko 100 znanstvenih in strokovnih člankov.[3] Trenutno (september 2012) predava na Fakulteti za Kemijo in Kemijsko tehnologijo v Mariboru.
Leta 2010 je prejel Zoisovo nagrado, 2013 mu je Univerza v Mariboru podelila naziv zaslužni profesor.[4][5]
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ Darko Makovec. »Mihael Drofenik«. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ »Zaslužni profesor UM«. www.um.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2018. Pridobljeno 22. januarja 2018.
- ↑ »Laboratorij za organsko kemijo«. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Pridobljeno 4. decembra 2025.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Osebna bibliografija na COBISS, leta 2025 zadetki blizu 800 objav med leti 1965 in 2023
- Objave na »Uni-Mb Academia.edu - Miha Drofenik«.
- Objave najdene na ResearchGate: »Miha Drofenik's research while affiliated with University of Maribor and other places«. Okrog 160 objav.
- Rojeni leta 1941
- Živeči ljudje
- Slovenski inženirji kemije
- Predavatelji na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
- Predavatelji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani
- Slovenski izumitelji
- Slovenski univerzitetni učitelji
- Zaslužni profesorji Univerze v Mariboru
- Predavatelji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru
- Zoisovi nagrajenci