Sandi Klavžar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sandi Klavžar
Rojstvo 5. februar 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (55 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic matematik

Sandi Klavžar [sándi klávžar], slovenski matematik, * 5. februar 1962.

Klavžar deluje na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani ter tudi delno na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Maribor. Je zelo plodovit, uspešen, mednarodno priznan matematik, ki raziskuje na področju teorije grafov. Njegovo ožje področje raziskovanja so grafovski produkti, izometrične vložitve in retrakti grafov. V priznanih mednarodnih revijah je sam ali v soavtorstvu objavil 46 znanstvenih člankov, Večina teh publikacij je z ožjega področja teorije grafov, nekatere pa se navezujejo ali imajo uporabe tudi na drugih področjih, kot sta teoretično računalništvo in matematična kemija. Njegovo delo v obdobju od 1993 do 2000 pa zaokrožuje monografija Produkti grafov: Zgradba in prepoznava (Product Graphs: Structure and Recognition}, (John Wiley and Sons, New York 2000, 358 str.) v soavtorstvu z Wilfriedom Imrichom iz Avstrije v izbrani zbirki Discrete Mathematics and Optimization, ki jo urejata Ronald Graham in Jan Karel Lenstra. Izid knjige je pomemben dogodek za slovensko matematiko, saj je to po izidu Plemljeve (tudi pri založbi Wiley) (Josip Plemelj, Problems in the sense of Riemann and Klein, (New York, London, Sidney: Interscience Publishers: J. Wiley 1964) šele četrta zunaj Slovenije izdana knjiga, katere soavtorji so slovenski matematiki.

Produkti grafov so po besedah pisca predgovora, Petra Winklerja, zagotovo eno od najlepših poglavij teorije grafov. Temu Janez Žerovnik z veseljem pritrdi, knjiga pa bo zagotovo pomagala prepričati še marsikoga, ki tega področja matematike (še) ne pozna. Ob standardnih štirih produktih, kartezičnem, krepkem, direktnem in leksikografskem, avtorja obravnavata še nekaj pomembnih razredov grafov, kot so Hammingovi grafi, medianski grafi, grafi brez trikotnikov in po točkah tranzitivni grafi. Tipična vprašanja se nanašajo na enoličnost faktorizacije in učinkovitost prepoznavanja obravnavanih razredov. Presenetljivo zanimive so nekatere karakterizacije, v mnogih primerih pa obstajajo učinkoviti, torej polinomski, algoritmi. Matematiki so pogosto v zadregi, ko morajo pojasnjevati, kaj in zakaj pravzaprav nekaj počnejo. Njim pogosto zadošča, da je teorija dovolj lepa, bogata z rezultati in podobno. Mnogo bolj so prepričljivi, ko znajo povedati, kje in kako je lepo teorijo mogoče uporabiti. V knjigi avtorja ponudita kar nekaj posrečeno izbranih primerov uporabe v kemiji, teoriji kodiranja in teoriji informacije, operacijskih raziskavah in še kje. Monografija je odličen pregled znanih rezultatov, hkrati pa se zdi napisana berljivo tudi za bralca, ki ni strokovnjak na tem področju. Od prvih Sabidussijevih del pred približno 40. leti je število člankov s področja produktov grafov naraslo na več 100. Avtorja sta samo s pregledom in izborom znanih rezultatov opravila ogromno delo. Mnoge dokaze in algoritme sta napisala na novo in jih tako približala bralcu. Dodala sta še dobro mero svojih razultatov, od katerih jih je kar nekaj v knjigi prvič objavljenih. K dobremu pregledu sodi seveda zbirka odprtih problemov, ki tudi tu ne manjka. Med njimi je nekaj prav zanimivih in izzivalnih. Zanimivih nenazadnje zato, ker jih je sorazmerno preprosto povedati, hkrati pa so, vsaj nekateri, očitno zelo težki. Lep primer je že od leta 1966 nedokazana Hedetniemijeva domneva.

Klavžarjev prispevek k znanosti se kaže tudi na drugih področjih. Bil je plenarni in vabljeni predavatelj na številnih mednarodnih konferencah, deluje kot urednik revij Discrete Applied Mathematics, Discussiones Mathematicae Graph Theory, Asian-European Journal of Mathematics in Bulletin of the Malaysian Mathematical Sciences Society, ter je član uredniških odborov več drugih revij, med njimi najdemo European Journal of Combinatorics, Graphs and Combinatorics in MATCH Communications in Mathematical and in Computer Chemistry. Za pomembne znanstvene dosežke je leta 2000 prejel Zoisovo priznanje, za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju matematike pa je leta 2007 prejel Zoisovo nagrado.