Boris Žemva
| Boris Žemva | |
|---|---|
| Rojstvo | 8. junij 1940 Ljubljana |
| Smrt | november 2023 (83 let) |
| Bivališče | Slovenija, ZDA |
| Narodnost | slovenska |
| Področja | kemijska tehnologija |
| Ustanove | Institut Jožef Stefan, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani |
| Alma mater | FNT v Ljubljani in VEKŠ v Mariboru |
| Pomembne nagrade | Kidričeva nagrada, Humboldtova nagrada, Ambasador Republike Slovenije v znanosti, Zoisova nagrada za življenjsko delo, Nagrada za neorgansko kemijo Ameriškega kemijskega društva |
Boris Žemva, slovenski inženir kemijske tehnologije, * 8. junij 1940, Ljubljana, † november 2023.[1][2][3]
Študij in delo
[uredi | uredi kodo]Gimnazijo je obiskoval v Radovljici in Kranju, kjer je leta 1959 maturiral. Po maturi je študiral kemijo in leta 1964 diplomiral na ljubljanski FNT, kjer je leta 1971 tudi doktoriral. Leta 1983 je diplomiral še na mariborski VEKŠ.
Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1965 zaposlil na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, kjer je leta 1983 postal vodja oddelka za anorgansko kemijo in tehnologijo, leta 1989 pa znanstveni svetnik. Leta 1974 je postal predavatelj na ljubljanski FNT, leta 1985 pa je bil izvoljen za rednega profesorja za anorgansko kemijo na FKKT v Ljubljani. V letih 1972/73 se je strokovno izpopolnjeval na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, leta 1978 je bil član njene vodilne raziskovalne skupine za kemijo žlahtnih plinov, leta 1993 pa njen gostujoči profesor.[4]
Strokovno področje
[uredi | uredi kodo]Žemva se je raziskovalno ukvarjal z žlahtnimi plini, visokoenergijskimi oksidanti, fluorovimi spojinami ter vprašanji nevarnih odpadkov. Sam ali v soavtorstvu s sodelavci je objavil več znanstvenih člankov, večino v tujih strokovnih revijah in knjigah. Kot prvi je podal postopek sinteze nikljevega tetrafluorida, opredelil pa je tudi fazni diagram za ksenon difluorid – ksenon heksafluorid arsenov pentafluorid. Določil je tudi kritično temperaturo ksenonovega heksafluorida.
Nagrade in priznanja
[uredi | uredi kodo]Leta 1989 je prejel Kidričevo nagrado, leta 1999 kot prvi v Sloveniji Humboldtovo nagrado za vrhunske dosežke na področju naravoslovnih in ekonomskih znanosti, leta 2001 pa priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti. Je tudi četrti Evropejec, ki je prejel nagrado za anorgansko kemijo Ameriškega kemijskega društva. Od leta 2010 je član Evropske akademije znanosti s sedežem v Liègu (Belgija), postal pa je tudi zaslužni znanstvenik IJS.
Leta 2011 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju anorganske kemije fluora.[5]
Smrt
[uredi | uredi kodo]Pokopali so ga 13. novembra 2023 na ljubljanskih Žalah.[6]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Globoko pretreseni sporočamo, da nas je zapustil naš spoštovani sodelavec in ugledni znanstvenik prof. dr. Boris Žemva, zaslužni znanstvenik Instituta "Jožef Stefan" (osmrtnica)«. Delo. 13. november 2023.
- ↑ »Umrl je profesor Boris Žemva«. mps.si. 6. november 2023. Pridobljeno 22. novembra 2023.
- ↑ Kaučič, Venčeslav (6. november 2023). »Umrl redni član IAS prof. dr. Boris Žemva«. IAS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2023. Pridobljeno 22. novembra 2023.
- ↑ »Žemva, Boris (1940–2023) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 9. novembra 2025.
- ↑ Zoisova nagrajenca sta Gabrijel Kernel in Boris Žemva, 24. november 2011 RTV SLO/STA, vpogledano 2011-12-14
- ↑ »BORIS ŽEMVA«. osmrtnice.si. Pridobljeno 22. novembra 2023.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Šiftar Jože. »Žemva Boris«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- Rojeni leta 1940
- Umrli leta 2023
- Slovenski univerzitetni učitelji
- Slovenski inženirji kemijske tehnologije
- Predavatelji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani
- Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
- Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
- Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru
- Kidričevi nagrajenci
- Zoisovi nagrajenci
- Humboldtovi nagrajenci
- Nosilci reda zaslug za ljudstvo
- Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti
- Člani Inženirske akademije Slovenije
- Pokopani na Žalah, Ljubljana