Matura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Matura je zaključek izobraževanja v srednjih šolah. V Sloveniji je matura lahko:

  • splošna matura, ki je pogoj za nadaljevanja študija na univerzitetnih programih. Opravljajo jo dijaki gimnazij in maturitetnega tečaja, obsega pet predmetov: slovenščina, matematika in tuji jezik ter dva izbirna predmeta.
  • poklicna matura (včasih zaključni izpit). Opravljajo jo dijaki tehniških srednjih šol, obsega štiri predmete: slovenščina, matematika ali tuji jezik, strokovni predmet ter seminarska naloga oziroma projekt. Če dijaki opravijo še peti predmet, se lahko vpišejo na nekatere univerzitetne smeri.

Dijaki poklicnih šol opravljajo zaključni izpit.

Letno splošno maturo naredi čez 9000 dijakov.

Zgodovina mature v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Do leta 1960 je bil izpit ob koncu srednje šole podoben današnji maturi: obsegal je pet predmetov, od tega so bili štirje obvezni, eden pa izbiren. Poleg slovenskega jezika, tujega jezika in matematike je spadala med obvezne predmete še zgodovina. Peti, izbirni predmet so kandidati lahko izbrali med tremi naravoslovnimi (biologijo, kemijo in fiziko). Izpit je potekal tako, da so vsi hkrati pisali enake pisne naloge iz matematike in tujega jezika.

Z Zakonom o srednjem šolstvu iz leta 1967 je bila dana podlaga za zaključni izpit, ki je bil sestavljen iz dveh predmetov obveznega in največ treh predmetov izbirnega dela. V obveznem delu so kandidati opravljali izpite iz maternega jezika in novejše zgodovine ter družbenopolitične ureditve države. Predmete izbirnega dela zaključnega izpita so določile šole same v soglasju z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije.

Leta 1980 je Zakon o usmerjenem izobraževanju odpravil gimnazijo in končno ocenjevanje znanja. Kandidati so z zaključkom izobraževanja dobili v dokaz diplomo, da so opravili vse obveznosti po izobraževalnem programu.

S spremembami Zakona o usmerjenem izobraževanju leta 1983 ter Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju leta 1988 je bila dana možnost, da se srednješolsko izobraževanje konča z zaključnim izpitom, če tako določi izobraževalni program. Tako so morali kandidati zaključni izpit iz dveh predmetov prvič opravljati leta 1991. Naslednje šolsko leto je obsegal štiri izpitne enote, in sicer slovenščino, matematiko ali tuji jezik in dva izbirna predmeta iz izobraževalnega programa.

Po letu 1980 so pričele prihajati z univerze pobude, da je spet treba uvesti maturo. Tako je bila ta leta 1989 (s spremembami zakona) ob koncu štiriletnega izobraževanja ponovno uvedena in je hkrati pomenila opravljen zaključni izpit. Leta 1992 je bila imenovana Republiška maturitetna komisija in se je lotila priprav na maturo. Imenovane so bile republiške predmetne komisije za posamezne maturitetne predmete. Za organizacijsko izvedbo mature je bil ustanovljen Republiški izpitni center, pozneje preimenovan v Državni izpitni center.

V letu 1994 je bila na vzorcu srednjih šol izpeljana poskusna matura, »prava« pa je bila v Sloveniji ponovno uvedena v šolskem letu 1994/1995. Maturo, ki je bila v skladu z zakonom hkrati zaključni izpit, so po končanem gimnazijskem izobraževanju kandidati zadnjikrat opravljali leta 1999, kandidati srednjega strokovnega izobraževanja leta 2001 in kandidati iz izobraževalnega programa trgovske akademije leta 2002; tisti, ki niso bili uspešni, imajo lahko tak zaključek izobraževanja še dve leti po izteku ustreznega izobraževalnega programa.

Leto 2003 je zaznamoval na novo sprejeti Zakon o maturi, ki je dosedanjo enotno maturo poimenoval splošno maturo in dodal poklicno maturo. Z uspešno opravljeno splošno maturo pridobi kandidat srednjo izobrazbo in tako možnost vpisa v kateri koli univerzitetni ali strokovni študij.

Število srednjih šol in maturantov se je v primerjavi s prejšnjimi obdobji povečalo. Matura in z njo univerzitetni študij sta postala dosegljiv cilj velikega dela slovenske mladine.

Zanesljivost in veljavnost mature[uredi | uredi kodo]

Raziskave so pokazale, da je matura kot test merjenja znanja pridobljenega v času srednje šole, zanesljiv preizkus.[navedi vir] Najnižjo zanesljivost imajo sicer preizkusi iz predmetov, ki vključujejo esejske naloge, vendar je tudi pri teh zanesljivost ustrezna. Poleg tega se je kot ustrezna pokazala tudi veljavnost mature. Pri tem je uspeh na maturi boljše napovedoval določene kriterije uspešnosti kasneje na fakulteti (npr. uspeh v 2. letniku študija) kot sprejemni izpiti.[navedi vir]

Iz vidika zanesljivosti in veljavnosti, je prednost mature predvsem v tem, da se pri maturi uporablja enotna pravila, postopke, vsebine in merila ocenjevanja, s tem pa se zagotavlja enakost pogojev za vse kandidate. Anonimne izdelke kandidatov ocenjujejo posebej usposobljeni zunanji ocenjevalci za določen predmet po jasnih in enotnih kriterijih. S tem se zagotavlja objektivnost in pravičnost ocenjevanja znanja.[navedi vir]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Maturitetni izpitni katalog za splošno maturo leta 2005. Državni izpitni center. Ljubljana 2003.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]