Milica Kacin Wohinz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Milica Kacin Wohinz
Portret
Rojstvo13. oktober 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (89 let)
Reka, Cerkno
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Pokliczgodovinarka

Milica Kacin Wohinz, slovenska zgodovinarka, * 13. oktober 1930, Reka, Cerkno.

Raziskovalno se je posvečala zlasti vprašanju primorskih Slovencev, ki so se po prvi svetovni vojni znašli pod italijansko oblastjo.[1]

Vso svojo kariero je delovala na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki se mu je pridružila že ob ustanovitvi leta 1959 (takrat pod imenom Inštitut za zgodovino delavskega gibanja), med letoma 1979 ter 1983 je bila tudi direktorica.[2]

Njeni sestri sta pisateljici, prevajalki in igralki Nedeljka Pirjevec ter Irma Flis.[1]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Leta 1974 je s soavtorji prejela Nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918—1921.[3] Leta 1991 je prejela Kidričevo nagrado za delo Prvi antifašizem v Evropi [4] in leta 2018 Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju zgodovinopisja.[5]

Leta 2000 ji je takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan podelil častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge dosežene v znanstvenem in strokovnem delu ob sedemdesetletnici«.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]