Nace Šumi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nace Šumi
Nace Šumi.jpg
Nace Šumi
Rojstvo 14. maj 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Smrt 23. junij 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (82 let)
Dobeno, Slovenija
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor, likovni kritik

Nace Šumi, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator, etnograf, pedagog in likovni kritik, * 14. maj 1924, Klanec pri Kranju, † 23. junij 2006, Dobeno.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1950, leta 1960 pa doktoriral s temo baročne arhitekture v Ljubljani. Bil je spoštovan likovni kritik. Veljal je za enega največjih poznavalcev likovne, arhitekturne in urbanistične podobe Ljubljane, njene secesije in baroka. Bil je eden vodilnih slovenskih konservatorjev, saj je s svojim delom zaznamoval prenovo Ljubljane in številnih drugih mest, gradov in cerkva. Veljal je za osrednjega poznavalca likovne in urbanistične podobe slovenske prestolnice. Sodeloval je z Jožetom Plečnikom pri prenovi Križank, z Markom Mušičem (Šumi je avtor besedila za njegove monografije) pri prenovi Železniške postaje v Ljubljani in z vsemi generacijami arhitektov med njima. Usmerjal je svoje učence, zlasti konservatorje in jim pomagal v dilemah reševanja spomenikov s temeljnimi navodili. Njegovi učenci so prevzeli vodilno vlogo med konservatorji in likovnimi kritiki, ko se je umaknila generacija Steletove šole.

Sprva je delal kot konservator v Mestnem muzeju v Ljubljani. Od leta 1962 pa do upokojitve leta 1994 je poučeval umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 1974 kot redni profesor, bil je tudi njen dekan (1983-86) ter ustanovitelj (1979) in prvi vodja Znanstvenega inštituta FF. Pri njem so diplomirale številne generacije umetnostnih zgodovinarjev. Na podiplomski študij so k profesorju hodili kolegi iz vse Jugoslavije. Svoje študente je spremljal in usmerjal tudi po diplomi ali podiplomskem študiju. S predavanji, ključnimi članki v strokovnih glasilih, s strokovnimi in poljubnimi publikacijami je postavil temelje raziskav arhitekture od 16. do 20. stoletja in zgodovine urbanizma. Vrsto let je bil predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, dolgoletni glavni urednik Zbornika za umetnostno zgodovino (1972--95), in pobudnik več zbirk (Ars Sloveniae). Organiziral je številne simpozije, dajal smernice za razvoj in pripravil za televizijo več televizijskih oddaj

Šumi je leta 1990 prejel Steletovo nagrado za dosežke na področju konservatorstva, po upokojitvi mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja (1996), leta 1997 je za življenjsko delo dobil Nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, leta 2001 pa še nagrado Izidorja Cankarja za svoje življenjsko delo na področju umetnostne zgodovine, Posmrtno je bil imenovan za častnega občana Mestne občine Kranj (2007).

DELA (monografije):

  • Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani (1954)
  • Gregor Maček (1958)
  • Ljubljanska baročna arhitektura (1961)
  • Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem (1966)
  • Arhitektura sedenajstega stoletja na Slovenskem (1969)
  • Baročna arhitektura (1969)
  • Pogledi na slovensko umetnost (1975)
  • Ljubljana : zasnove mesta skozi zgodovino (1976)
  • Slovenija - umetnostni vodnik (1990; 1992 -1. dopolnjeni ponatis)
  • Po poti baročnih spomenikov Slovenije (1992)
  • Naselbinska kultura na Slovenskem : urbana naselja (1994)
  • Jože Karlovšek : poklic in poklicanost (2006)
  • Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem : obdobje zrelega baroka (2007)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]