Nina Dragičević

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nina Dragičević
Portret
Rojstvo1984[1]
Novo mesto
Državljanstvo Slovenija
Poklicpesnica, pisateljica, esejistka, skladateljica
Spletna stran
ninadragicevic.com

Nina Dragičević, slovenska pesnica, esejistka in skladateljica, * 1984, Novo mesto

Leta 2018 je kot prva v zgodovini pesniške nagrade Vitez poezije prejela obe nagradi – nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. Istega leta je prejela svečano listino Univerze v Ljubljani za izjemne dosežke in priznanje Fakultete za družbene vede.[2]

Leta 2020 je za pesniško knjigo Ljubav reče greva prejela Župančičevo nagrado, leta 2021 še Jenkovo za knjigo To telo, pokončno.

Je doktorica sociologije. Od leta 2017 je umetniška vodja festivala Topografije zvoka, od leta 2022 pa tudi urednica Zbirke Vizibilija pri Založbi Škuc.

Dragičević je članica Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Kdo ima druge skrbi (2014, Založba Škuc)
  • Slavne neznane (2016, Založba Škuc)
  • Med njima je glasba (2017, Parada ponosa)
  • Ljubav reče greva (2019, Založba Škuc)
  • To telo, pokončno (2021, Založba Škuc)
  • Kako zveni oblast? (2022, Založba /*cf)
  • Ampak, kdo? (2023, Založba Škuc)

Njeni teksti so bili prevedeni v angleški, nemški, češki in španski jezik.[2]

Skladateljsko delo[uredi | uredi kodo]

  • vox populi(st) (2014, Kapelica, Sonoretum)[3]
  • Parallellax (2016, Založba Kamizdat)[4]
  • elektroakustična opereta Gospa, tega v realnosti ni[5] (2019, Založba Kamizdat)[6]
  • zvočna instalacija Ekstenzije užitka / Extensions of Pleasure (2019)[7]

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

  • 2018 Palma Ars Acustica Award (EBU)[8] – ožji izbor
  • 2018 Nagrada Vitez poezije 2018, nagrada občinstva[9]
  • 2018 Nagrada Vitez poezije 2018, nagrada strokovne žirije[10]
  • 2019 Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk – avtorica v fokusu[11]
  • 2019 Veronikina nagrada – ožji izbor[12]
  • 2019 Jenkova nagrada – ožji izbor
  • 2020 Kritiško sito – ožji izbor
  • 2020 Festival Pranger – kritiški izbor
  • 2020 10 books from Slovenia – kritiški izbor
  • 2020 Župančičeva nagrada[13]
  • 2021 Jenkova nagrada[14]
  • 2022/2023 Werner Düttmann Fellowship (Akademie der Künste, Berlin)[15]
  • 2023 nagrada Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  2. 2,0 2,1 »Nina Dragičević«. pranger.si. Pridobljeno 11. marca 2021.
  3. »Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje«. Mladina.si. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  4. »Nina Dragičević: Parallellax - emanat«. emanat.si. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  5. »Mesto žensk: Zvočenje kot politično dejanje«. Dnevnik. 8. oktober 2019. Pridobljeno 11. marca 2021.
  6. »Nina Dragičević: Gospa, tega v realnosti ni - emanat«. emanat.si. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  7. Women, City of (6. oktober 2019), Nina Dragičević - Ekstenzije užitka / Extensions of Pleasure, pridobljeno 6. aprila 2023
  8. hoerspielundfeature.de. »Auszeichnung für Klangkunst - Palma Ars Acustica«. Hörspielportal (v nemščini). Pridobljeno 6. aprila 2023.
  9. »Pesniški turnir«. 2. januar 2023. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  10. »Vitezinja poezije Nina Dragičević«. Dnevnik. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  11. »Avtorica v fokusu 25. Mesta žensk Nina Dragičević se predstavlja«. veza.sigledal.org. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  12. »Najboljše s Parnasa: nominiranci za Veronikino nagrado«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  13. »Znani so prejemniki Župančičevih nagrad«. www.ljubljana.si. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  14. »Jenkova nagrada 2021 – Društvo slovenskih pisateljev«. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  15. »Fellows of the JUNGE AKADEMIE 2022/2023«. www.adk.de (v angleščini). Pridobljeno 6. aprila 2023.