Andrej Blatnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andrej Blatnik
Portret
Andrej Blatnik
Rojstvo 22. maj 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (54 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic pisatelj, prevajalec
Poznan po pisatelj
Spletna stran
andrejblatnik.com/index.html

Andrej Blatnik, slovenski pisatelj, univerzitetni predavatelj in urednik, * 22. maj 1963, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral primerjalno književnost, sociologijo kulture, ameriško književnost in komunikologijo. Pet let je deloval kot svobodni umetnik, nato je več let urejal leposlovno revijo Literatura ter bil zaposlen kot urednik pri Cankarjevi založbi. Na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani predava predmete Osnove knjigarstva, Formati in nosilci knjižnih vsebin in Uredniške tehnike ter izbirna predmeta Knjižne vsebine v popularni kulturi ter Književnost za bibliotekarje in založnike.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Objavil je tri romane, Plamenice in solze (1987), Tao ljubezni (1996) in Spremeni me (2008), pet knjig kratkih zgodb, Šopki za Adama venijo (1983), Biografije brezimenih (1989), Menjave kož (1990), Zakon želje (2000) in Saj razumeš? (2009), študijo o sodobni ameriški prozi Labirinti iz papirja: štoparski vodnik po ameriški metafikciji in njeni okolici (1994), zbirko kulturniških komentarjev Gledanje čez ramo (1996), razmišljanja o književnosti v digitalnem času Neonski pečati (2005) in učbenik Pisanje kratke zgodbe (2010).

Napisal je več radijskih iger in prevedel nekaj knjig iz angleščine (predvsem ameriške avtorje, kot so Anaïs Nin, Stephen King, Sylvia Plath in Paul Bowles). Je dobitnik nagrade Zlata ptica (1984), Župančičeve nagrade (1991) in nagrade Prešernovega sklada (2002). Njegove kratke zgodbe so bile objavljene v številnih tujih literarnih revijah, pa tudi v mnogih evropskih in ameriških antologijah. Njegova proza je prevedena v več svetovnih jezikov: Menjave kož so prevedene v španščino (Cambios de piel, Libertarias/Prodhufi, Madrid, 1997), hrvaščino (Promjene koža, Durieux, Zagreb 1998), angleščino (Skinswaps, Northwestern University Press, Evanston 1998), češčino (Promeny kuží, Periplum, Olomouc 2002), madžarščino (Bör, Jak, Budimpešta 2002), turščino in nemščino (Der Tag, an dem Tito starb, Folio, Dunaj 2005). Tao ljubezni v hrvaščino (Tao ljubavi, Meandar, Zagreb 1998) in slovaščino (Tao lasky, F.R. & G., Bratislava 2000). Labirinti iz papirja v hrvaščino (Papirnati labirinti, Hena-Com, Zagreb, 2001), Zakon želje pa v nemščino (Das Gesetz der Leere, Folio, Dunaj 2001), hrvaščino (Zakon želje, Meandar, Zagreb 2002), češčino (Zakon Touhy, Periplum, Olomouc 2004), francoščino (La Loi du Desir, AlterEdit, Pariz 2005), turščino in makedonščino (Zakonot na želbata, Magor, Skopje 2005).

Andrej Blatnik se je udeležil mednarodnega pisateljskega programa na Univerzi v Iowi leta 1993, bil gost centra za tuje pisatelje na Old Dominion University v Norfolku leta 1995 in pisateljske kolonije Ledig House leta 1998. Dobil je več tujih štipendij, med njimi tudi Fulbrightovo štipendijo.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]