Andrej Blatnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andrej Blatnik
Portret
Andrej Blatnik
Rojstvo 22. maj 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (54 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Poklic pisatelj, prevajalec
Poznan po pisatelj
Spletna stran
andrejblatnik.com/index.html

Andrej Blatnik, slovenski pisatelj, univerzitetni predavatelj in urednik, * 22. maj 1963, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral primerjalno književnost, sociologijo kulture in ameriško književnost. Na FDV v Ljubljani je doktoriral iz komunikologije. Pet let je deloval kot svobodni umetnik, urejal je leposlovno revijo Literatura ter bil med leti 1991 in 2009 zaposlen kot urednik pri Cankarjevi založbi. Na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani predava predmete Osnove knjigarstva, Formati in nosilci knjižnih vsebin in Uredniške tehnike ter izbirna predmeta Knjižne vsebine v popularni kulturi ter Književnost za bibliotekarje in založnike.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Objavil je tri romane, Plamenice in solze (1987), Tao ljubezni (1996) in Spremeni me (2008), šest knjig kratkih zgodb, Šopki za Adama venijo (1983), Biografije brezimenih (1989), Menjave kož (1990), Zakon želje (2000), Saj razumeš? (2009) in Ugrizi (2018), študijo o sodobni ameriški prozi Labirinti iz papirja: štoparski vodnik po ameriški metafikciji in njeni okolici (1994), zbirko kulturniških komentarjev Gledanje čez ramo (1996), razmišljanja o književnosti v digitalnem času Neonski pečati (2005) in učbenik Pisanje kratke zgodbe (2010).

Napisal je več radijskih iger in prevedel nekaj knjig iz angleščine (predvsem ameriške avtorje, kot so Anaïs Nin, Stephen King, Sylvia Plath in Paul Bowles). Je dobitnik nagrade Zlata ptica (1984), Župančičeve nagrade (1991), nagrade Prešernovega sklada (2002) in ruske nagrade Jurga za najboljšo knjigo kratkih zgodb, napisano v slovanskih jezikih in prevedeno v ruščino v letu 2015.

Njegove kratke zgodbe so bile objavljene v številnih tujih literarnih revijah, pa tudi v mnogih evropskih in ameriških antologijah. Njegove knjige so prevedene v vrsto svetovnih jezikov: Menjave kož v španščino (Cambios de piel, Libertarias/Prodhufi, Madrid, 1997), hrvaščino (Promjene koža, Durieux, Zagreb 1998), angleščino (Skinswaps, Northwestern University Press, Evanston 1998), češčino (Promeny kuží, Periplum, Olomouc 2002), madžarščino (Bör, Jak, Budimpešta 2002), turščino (Deri Degisimi, Pupa Yayinlari, Istanbul 2008) in nemščino (Der Tag, an dem Tito starb, Folio, Dunaj 2005), Tao ljubezni v hrvaščino (Tao ljubavi, Meandar, Zagreb 1998) in slovaščino (Tao lasky, F.R. & G., Bratislava 2000), Labirinti iz papirja v hrvaščino (Papirnati labirinti, Hena-Com, Zagreb, 2001), Zakon želje v nemščino (Das Gesetz der Leere, Folio, Dunaj 2001), hrvaščino (Zakon želje, Meandar, Zagreb 2002), češčino (Zakon Touhy, Periplum, Olomouc 2004), francoščino (La Loi du Desir, AlterEdit, Pariz 2005), turščino (Arzu Yasası, Pupa Yayinlari, Istanbul 2009), makedonščino (Zakonot na želbata, Magor, Skopje 2005), španščino (La ley del deseo, Baile del sol, Tegueste 2010) in angleščino (Law of Desire, Dalkey Archive, Champaign / London / Dublin 2014).            

Roman Spremeni me je izšel v nemščini (Andere mich, Folio, Dunaj 2009), hrvaščini (Promijeni me, Novi Liber, Zagreb 2010), italijanščini (Cambiami, Atmosphere Libri, Rim 2014) in makedonščini (Izmeni me, Matica makedonska, Skopje 2015), Saj razumeš pa v angleščini (You Do Understand, Dalkey Archive, 2010), hrvaščini (Razumiješ, ne?, Cekape, Zagreb 2012), makedonščini (Razbiraš, neli?, Euro-Balkan, Skopje 2013), ruščini (Ты ведь понимаешь?, Rudomino / Lingvistika, Moskva 2015), italijanščini (Capisci, vero?, Atmosphere Libri, Rim 2015), turščini (Anlıyorsun değil mi?, Dedalus Kitap, Istanbul 2016) in srbščini (Kapiraš?, Geopoetika, Beograd 2017). Pisanje kratke proze je bilo prevedeno v hrvaščino (Pisanje kratke priče, Cekape, Zagreb 2011) in makedonščino (Pišuvanje kratki raskazi, Ikona, Skopje 2015).

Andrej Blatnik se je udeležil mednarodnega pisateljskega programa na Univerzi v Iowi leta 1993, bil gost centra za tuje pisatelje na Old Dominion University v Norfolku leta 1995 in pisateljske kolonije Ledig House leta 1998. Dobil je več tujih štipendij, med njimi tudi Fulbrightovo štipendijo. Nastopil je na vrsti najpomembnejših svetovnih literarnih festivalov, med njimi na PEN World Voices v New Yorku, Toronto International Festival of Authors v Kanadi in Jaipur Literature Festival v Indiji.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]