Miloš Bonča
Miloš Bonča | |
---|---|
Rojstvo | 29. maj 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1] Ljubljana |
Smrt | 24. julij 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) (74 let) Ljubljana |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Poklic | arhitekt, univerzitetni profesor |
Miloš Bonča, slovenski arhitekt, * 29. maj 1932, Ljubljana, † 24. julij 2006, Ljubljana.[2]
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Bonča je študiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, kjer je leta 1958 na oddelku za arhitekturo diplomiral v razredu prof. Edvarda Ravnikarja. Izpopolnjeval se je na Švedskem, leta 1979 pa doktoriral na Fakulteti za arhitekturo v Skopju. Že leta 1960 je deloval kot predavatelj (sprva kot asistent, od leta 1985 redni profesor) na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter gostujoči predavatelj na številnih kongresih, fakultetah in seminarjih v mednarodnem okviru.[3]
Največji del njegovega opusa obsegajo javne, še posebno bančne zgradbe. Tako je med drugim za Ljubljansko banko projektiral poslopja v Celju, Kočevju, Krškem, Ljubljani, Sevnici, itd. Prejel je številna priznanja in nagrade. Preurejal je notranje prostore slovenskega parlamenta in historicističnega prizidka ob Tomšičevi. Za Trgovsko hišo v Šiški (1960-1964) je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada, pa tudi nagrado Zveze arhitektov Jugoslavije, leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, za pedagoško delo pa je leta 1988 s strani Univerze v Ljubljani prejel Kavčičevo nagrado[3] in tudi naslov zaslužnega profesorja.
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Brez lokalne slike in brez slike v Wikipodatkih
- Članki z viri iz Wikipodatkov
- Članki s hCards
- Wikipedija infopolje Oseba brez slike
- Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF
- Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN
- Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI
- Wikipedijini članki z identifikatorji Slovenska biografija
- Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI
- Škrbine o arhitektih