Vekoslav Janko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vekoslav Janko
Portret
Rojstvo 17. maj 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Smrt 1973
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Poklic operni pevec

Vekoslav (Alojz) Janko, slovenski operni pevec baritonist in pedagog, *17. maj 1899, Ruše, † 1973, Ljubljana

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Sprva je bil angažiran kot dramski igralec, nato je začel nastopati v operetah v tenorskih vlogah. V operah je nato nastopal v baritonskih vlogah. Leta 1926 je prišel v ljubljansko opero, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1960. Po prihodu v Ljubljano je na konservatoriju študiral solopetje pri Juliju Betettu. S svojim blestečim glasom v vseh legah, posebno v višinah, in pojavo je postal ljubljenec ljubljanskega opernega občinstva. V Ljubljani je praznoval petdesetletnico umetniškega dela. Leta 1948 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju operne umetnosti. Največje uspehe je doživljal z vlogo očeta Germonta, ki jo je interpretiral skozi desetletja.

Bil je mnenja, da je vloga Rigoletta v istoimenski Verdijevi operi za njegov glas pretežka, zato se jo je izogibal. Samo enkrat je nastopil v njej, leta 1946, vendar vloge ni odpel v celoti. Strahospoštovanje pred likom dvornega norca je bilo preveliko.

Vloge[uredi | uredi kodo]

dramske:

  • Konrad (Mlinar in njegova hči)
  • Osip (Revizor)

operetne:

  • Adam (Ptičar)
  • baron Schober in Schubert (Pri treh mladenkah)
  • vse tenorske vloge v Parmovih operetah

operne:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]