Beno Hvala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Beno Hvala
Portret
Rojstvo29. april 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Smrt2. julij 2012({{padleft:2012|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (80 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicrežiser, glasbeni producent, športni novinar

Benjamin »Beno« Hvala, slovenski športni novinar, režiser in producent, * 29. april 1932, Ljubljana, † 2. julij 2012.

Diplomiral je 1965 na ljubljanski visoki šoli za politične vede. V letih 1955−1991 je bil zaposlen na Radio televiziji Slovenija, med drugim kot televizijski športni reporter in režiser.[1] Leta 1960 je režiral prvi slovenski športni prenos poletov na Planiški velikanki, sodeloval je pri prenosih s sedemnajstih olimpijskih iger. Iznašel je počasno predvajanje posnetkov oz. »slow motion«, čeprav si sam za to ni želel lastiti zasluge, ampak jih je pripisal skupinskemu delu tehničnih strokovnjakov s televizijske ekipe. Do tega so prišli ob razmisleku, kako bi bilo za prihajajoče Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966 v Hali Tivoli gledalcem predstavili najbolj dramatične trenutke tekem.[2]

Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado za »izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja« s sodelavci, leta 1988 je prejel Bloudkovo nagrado za »delovanje v športu in velik prispevek k razvoju športnega programa na RTV Ljubljana« in Tomšičevo nagrado za novinarsko delo. Je edini prejemnik vseh treh nagrad.[2]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  2. 2,0 2,1 A. K. (2. julij 2012). »Video: Slovo Bena Hvale, "velikega imena malega ekrana"«. RTV Slovenija. Pridobljeno 2. julija 2012.