Stojan Kerbler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stojan Kerbler
Rojstvo 1938
Ptujska Gora
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic fotograf

Stojan Kerbler se je rodil leta 1938 na Ptujski Gori. Od leta 1965, ko je diplomiral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, do leta 2000, ko se je upokojil, je bil kot energetik zaposlen v Tovarni aluminija v Kidričevem. Danes živi in dela na Ptuju in na Ptujski Gori.

S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1953 v Foto klubu Ptuj. V času študija v Ljubljani je s prijatelji ustanovil študentsko Fotogrupo ŠOLT. Po končanem študiju se je včlanil v mariborski Fotoklub, ki je bil v tistem času ena vodilnih jugoslovanskih fotografskih organizacij. Nekaj ustvarjalno izstopajočih članov mariborskega kluba, med njimi tudi Kerbler, je leta 1971 z inovativnim pristopom povzročilo pravi preobrat v takratni jugoslovanski in slovenski fotografiji. Kerbler je izstopal prav s svojo drugačnostjo. Leta 1969 je bil prvič proglašen za najboljšega razstavljalca v Sloveniji in 1970 v Jugoslaviji, nakar je ta prestižni naslov uspel obdržati kar ducat let. Je velik poznavalec starejše slovenske fotografije, še posebej zaslužen za raziskave opusa Frana Krašovca.

V središču njegovega zanimanja so pogledi na posamezna bivanjska in družbena stanja, kakršna so samota, starost, beda, zaostalost, navezanost na zemljo, obrednost kmečkih opravil in izrinjenost na rob. Pomembne se mu zdijo človeške zgodbe in tudi haloška pokrajina. Kerbler velja za enega najuspešnejših slovenskih fotografov. Takšen sloves si je pridobil z neverjetno dolgim seznamom nagrad in priznanj.

Razen zgodnjih del se Kerblerjeve fotografije nizajo v tematsko vsebinsko zaokrožene cikle. Še posebej se je proslavil s serijami fotografij s pomenljivimi naslovi: Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline. Tenkočutno je zaznal fotografsko vznemirljive motive v odmaknjenih Halozah, kamor je konec sedemdesetih let začel vdirati sodobni življenjski ritem. Kerbler je v približno desetletju ustvaril pravo topografijo haloškega življenja, kakršne nima nobena druga slovenska pokrajina. Dragoceni fotografski dokumenti so pretresljiva in topla pripoved o Halozah in Haložanih, ki jih je s teleobjektivom najprej iskal na ptujskih ulicah, kamor so se ob treh velikih letnih sejmih odpravljali po nakupih. Nato jim je sledil v Haloze in zamenjal teleobjektiv za širokokotnega. Nastali so portreti, ki izpovedujejo veliko naklonjenost prebivalcem vinorodnega območja. Tudi Koline so bile posnete večinoma v Halozah, zaradi pretresljive vsebine pa segajo v območje religioznega in mističnega. Kerbler je v navedenih serijah razvil osebni slog, s katerim se je uveljavil v svetu. Z enako predanostjo kakor v Halozah je fotografiral v tovarni aluminija v Kidričevem. Vizualno je beležil izbrane detajle različnih faz tovarniškega dela, snemal sodelavce, različne dogodke in likovno zanimive strukture s poudarki na geometrizmu linij in čisti vizualni moči oblik.

Od leta 1960 do danes je razstavljal na 1411 razstavah, in sicer na 662 razstavah v 136 krajih nekdanje Jugoslavije in na 749 mednarodnih razstavah v 52 državah sveta. Doslej je imel 150 samostojnih razstav v Sloveniji, Avstriji, Bolgariji, Jugoslaviji, Nemčiji, Poljski, Španiji, Sovjetski zvezi, ZDA, Hrvaški in Italiji. Prejel je 543 nagrad in priznanj, od teh 128 na mednarodnih razstavah. V zgodovini Kerblerjevih častitljivih nagrad omenimo le nagrado Prešernovega sklada (1979), državno odlikovanje z redom za zasluge za vrhunske umetniške fotografske dosežke in velik prispevek pri uveljavljanju slovenske fotografije v svetu (2010) ter nagrado Trend za življenjsko delo (2013).

Ob svoji sedemdesetletnici meseca novembra 2008 je presenetil z novo obsežno serijo fotografij z naslovom Dvorišča, ki odkriva bogastvo hitro spreminjajočega se starega mestnega jedra Ptuja. Februarja 2010 smo v ptujski galeriji Magistrat ob petdesetletnici organiziranega Kurentovanja na Ptuju in hkrati ob petdesetletnici Kerblerjevega nepretrganega razstavljanja dočakali otvoritev razstave Kurentovanje 1966-2005. Slednjo je nasledila razstava s ciklom fotografij Prostori, po katerih se sprehaja z mislijo, kako hitro se spreminjajo podobe znanih prostorov.

Za mlade fotografe in raziskovalce slovenske fotografije, ki jih mika umetniška pot, je potrpežljiv mentor in učitelj.

S svojim ustvarjalnim delom je ogromno prispeval k prepoznavnosti slovenske fotografije in slovenske države v svetu.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

http://www.stojankerbler.com/