Drago Bajt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Drago Bajt
Portret
Rojstvo 7. februar 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (69 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic literarni zgodovinar, esejist, urednik, slavist, prevajalec, publicist, ugankar

Drago (Dragomil) Bajt [drágo (drágomil) bájt], slovenski literarni zgodovinar, prevajalec, esejist, publicist, literarni kritik, urednik in ugankar, * 7. februar 1948, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Bajt izhaja iz Rovt v Selški dolini. V letih 1958–1962 je obiskoval gimnazijo v Škofji Loki, nato je šolanje nadaljeval na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1971 uspešno diplomiral iz primerjalne književnosti, 1974 pa še iz rusistike. Na Radiu Ljubljana je bil 11 let zaposlen v kulturno-literarnem uredništvu (1977-1988), nato pa do 1995 urednik knjižnega programa pri Tehniški založbi Slovenije. Naslednje leto se je zaposlil pri založbi Mladinske knjige kot urednik za leksikografijo in to službo opravljal do leta 2004. Odtlej je urednik pri založbi Nova revija. Živi in deluje v Ljubljani.

Strokovna področja[uredi | uredi kodo]

Dejaven je pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Novi reviji (od leta 1982 izvršni urednik), Društvu slovenskih pisateljev in Združenju avtorjev Slovenije (član upravnega odbora). V letih 1982/83 pa je bil tudi član Jezikovnega razsodišča. Med drugim je bil tudi prvi predsednik ZAMP (1995-98). Dejavno se vključuje v aktualno socialno-politično dogajanje, o čemer pričajo njegovi podpisi pod različnimi javnimi pobudami, kot sta npr. pobuda Zbor za Ljubljano in Pobuda za pravilno javno označbo zgodovinskih spomenikov v deželi Koroški. Največ prevaja iz ruščine, pa tudi iz hrvaške (Matoš, Sekulić, Raičković, Rakić in Gudelj), in sodobne slovaške proze in poezije. Kot esejist je pisal o sodobni ruski književnosti od simbolizma do postmodernizma (antologije, spremne študije), s sodobno slovensko književnostjo, predvsem prozo mlade generacije, in znanstveno fantastiko, s prevajalsko teorijo in zgodovino in ugankarstvom, zadnje čase pa se poglablja predvsem v literarno prakseologijo in leksikografijo. Pripravil je izbore ruske proze, ki so izšli v zbirki Kondor, nekaj knjig znanstvene fantastike, nekaj del Vladimirja Bartola in v antologijo slovenske poezije Sončnice poldneva (skupaj s Petrom Kolškom, 1993).

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Bajt je dobitnik Sovretove nagrade (1979), Župančičeve nagrade (1985) in nagrade Prešernovega sklada (1991).

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Prevodi[uredi | uredi kodo]

Zbirateljstvo[uredi | uredi kodo]

  • Drago Bajt (ur.), Mihail Bulgakov: kronologija. Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje (1991/92) (COBISS)

Avtorstvo[uredi | uredi kodo]

  • Drago Bajt, Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja: eseji o znanstveni fantastiki (1982) (COBISS)
  • Bruno Gričar; Drago Bajt; Marjan Koren, Mitološki slovarček (1984) (COBISS)
  • Drago Bajt, Ruski literarni avantgardizem: futurizem, konstruktivizem, absurdizem (1985) (COBISS)
  • Drago Bajt, Vsevednik (1991, več dopolnjenih izdaj do 2005) (COBISS)
  • Drago Bajt, Pišem, torej sem: priročnik za pisanje (1993) (COBISS)
  • Bojan Balkovec; Drago Bajt; Janez Cvirn; Ervin Dolenc; Marjan Drnovšek in drugi, Slovenska kronika XX. stoletja (1997) (COBISS)
  • Drago Bajt, V burji besed: ruski eseji (1998) (COBISS)
  • Drago Bajt, Slovenski kdo je kdo (1999) (COBISS)
  • Drago Bajt, Odčitki: 1996-2000 (2001) (COBISS)
  • Marta Kocjan-Barle; Drago Bajt; Marjana Benčina; Darko Čuden; Anton Janko in drugi, Slovenski veliki leksikon (2003-2005) (COBISS)
  • Drago Bajt, Zmerjanje Slovencev: publikalije: stolpci in stolpice (2005) (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]