Drago Bajt
Drago Bajt | |
---|---|
Rojstvo | 7. februar 1948[1] (76 let) Ljubljana |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ |
Poklic | literarni zgodovinar, esejist, urednik, slavist, prevajalec, publicist, ugankar |
Drago (Dragomil) Bajt [drágo (drágomil) bájt], slovenski literarni zgodovinar, prevajalec, esejist, publicist, literarni kritik, urednik in ugankar, * 7. februar 1948, Ljubljana.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Bajt izhaja iz Rovt v Selški dolini. V letih 1958–1962 je obiskoval gimnazijo v Škofji Loki, nato je šolanje nadaljeval na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1971 uspešno diplomiral iz primerjalne književnosti, 1974 pa še iz rusistike. Na Radiu Ljubljana je bil 11 let zaposlen v kulturno-literarnem uredništvu (1977-88), nato pa do 1995 urednik knjižnega programa pri Tehniški založbi Slovenije. Naslednje leto se je zaposlil pri založbi Mladinske knjige kot urednik za leksikografijo in to službo opravljal do leta 2004, nato je bil do upokojitve 2008 urednik pri založbi Nova revija.
Strokovna področja
[uredi | uredi kodo]Dejaven je pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Novi reviji (od leta 1982 izvršni urednik), Društvu slovenskih pisateljev in Združenju avtorjev Slovenije (član upravnega odbora). V letih 1982/83 pa je bil tudi član Jezikovnega razsodišča. Med drugim je bil tudi prvi predsednik ZAMP (1995-98). Dejavno se vključuje v aktualno socialno-politično dogajanje, o čemer pričajo njegovi podpisi pod različnimi javnimi pobudami, kot sta npr. pobuda Zbor za Ljubljano in Pobuda za pravilno javno označbo zgodovinskih spomenikov v deželi Koroški. Največ prevaja iz ruščine, pa tudi iz hrvaške (Matoš, Sekulić, Raičković, Rakić in Gudelj), in sodobne slovaške proze in poezije. Kot esejist je pisal o sodobni ruski književnosti od simbolizma do postmodernizma (antologije, spremne študije), s sodobno slovensko književnostjo, predvsem prozo mlade generacije, in znanstveno fantastiko, s prevajalsko teorijo in zgodovino in ugankarstvom, zadnje čase pa se poglablja predvsem v literarno prakseologijo in leksikografijo. Pripravil je izbore ruske proze, ki so izšli v zbirki Kondor, nekaj knjig znanstvene fantastike, nekaj del Vladimirja Bartola in v antologijo slovenske poezije Sončnice poldneva (skupaj s Petrom Kolškom, 1993). Je tudi urednik zbranih del Mirana Jarca (1-6, 2012-22) in Boža Voduška (1-2, 2017, 2019).
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Nagrade
[uredi | uredi kodo]Bajt je dobitnik Sovretove nagrade (1979), Župančičeve nagrade (1985) in nagrade Prešernovega sklada (1991).
Izbrana bibliografija
[uredi | uredi kodo]Prevodi
[uredi | uredi kodo]- Andrej Beli, Peterburg (Cankarjeva založba, Ljubljana 1974) (COBISS)
- Glasovi časa: antologija desetih ruskih pesnikov dvajsetega stoletja (Mladinska knjiga, Ljubljana 1978) (COBISS)
- Venedikt Vasiljevič Jerofejev, Moskva – Petuški (Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1980) (COBISS)
- Mihail Mihajlovič Bahtin, Teorija romana: izbrane razprave, (Marksistična teorija kulture in umetnosti) (Cankarjeva založba, Ljubljana 1982) (COBISS)
- Aleksander Skaza (ur.), Ruski formalisti: izbor teoretičnih besedil (Mladinska knjiga, Ljubljana 1984) (COBISS)
- Drago Bajt (ur.), Kako je bil rešen svet: znanstvenofantastična proza slovanskih narodov: [izbor novel] (Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1985) (COBISS)
- Arkadij in Boris Strugacki, Piknik na robu ceste (Пикник на обочине) (1972), (Prešernova družba, Ljubljana 1983), (COBISS)
- Arkadij in Boris Strugacki, Hrošč v mravljišču (Жук в муравейнике) (1979-1980), (Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1986), (COBISS)
- Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Srečelovec (Игрок) (1867), (Založništvo slovenske knjige, Ljubljana 1991), (COBISS)
- Mihail Afanasjevič Bulgakov, Škrlatni otok (Celje 1991) (COBISS)
- Aleksej Mihajlovič Remizov, Sestre v križu (Celjska Mohorjeva družba, Celje 2007) (COBISS)
- Jože Pogačnik (ur.), Franc Jakopin (ur.). Sodobni makedonski esej (Mladinska knjiga, Ljubljana 1980) (COBISS)
- Jovan Dučić, Milan Rakić, Aleksa Šantić, Vladislav Petković-Dis, Radoslav Dabo (ur.), Srbski modernisti (Mladinska knjiga, Ljubljana 1981) (COBISS)
- Husein Tahmiščić (ur.), Peti in biti: antologija nove poezije narodov Bosne in Hercegovine 1942-1982. (Cankarjeva založba, Ljubljana 1983) (COBISS)
- Miroslav Antić, Uganka = [Zagonetka]. V: Milarić, Vladimir (ur.). Roža čudotvorna: antologija sodobnega jugoslovanskega pesništva za otroke (1985) (COBISS)
- Sto let slovaške književnosti: antologija (Društvo slovenskih pisateljev, Asociacija društev slovaških pisateljev, Bratislava 2000) (COBISS)
Zbirateljstvo
[uredi | uredi kodo]- Drago Bajt (ur.), Mihail Bulgakov: kronologija. Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje (1991/92) (COBISS)
Avtorstvo
[uredi | uredi kodo]- Drago Bajt, Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja: eseji o znanstveni fantastiki (1982) (COBISS)
- Bruno Gričar; Drago Bajt; Marjan Koren, Mitološki slovarček (1984) (COBISS)
- Drago Bajt, Ruski literarni avantgardizem: futurizem, konstruktivizem, absurdizem (1985) (COBISS)
- Drago Bajt, Vsevednik (1991, več dopolnjenih izdaj do 2005) (COBISS)
- Drago Bajt, Pišem, torej sem: priročnik za pisanje (1993) (COBISS)
- Bojan Balkovec; Drago Bajt; Janez Cvirn; Ervin Dolenc; Marjan Drnovšek in drugi, Slovenska kronika XX. stoletja (1997) (COBISS)
- Drago Bajt, V burji besed: ruski eseji (1998) (COBISS)
- Drago Bajt, Slovenski kdo je kdo (1999) (COBISS)
- Drago Bajt, Odčitki: 1996-2000 (2001) (COBISS)
- Marta Kocjan-Barle; Drago Bajt; Marjana Benčina; Darko Čuden; Anton Janko in drugi, Slovenski veliki leksikon (2003-2005) (COBISS)
- Drago Bajt, Zmerjanje Slovencev: publikalije: stolpci in stolpice (2005) (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
- ↑ Internet Speculative Fiction Database — 1995.
- Biografije živečih oseb brez virov from decembra 2020
- Rojeni leta 1948
- Živeči ljudje
- Slovenski publicisti
- Slovenski literarni zgodovinarji
- Slovenski esejisti
- Slovenski prevajalci
- Slovenski uredniki
- Slovenski ugankarji
- Slovenski slavisti
- Sovretovi nagrajenci
- Nagrajenci Prešernovega sklada
- Župančičevi nagrajenci
- Osebnosti s Škofjeloškega