Pojdi na vsebino

Drago Bajt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Drago Bajt
Portret
Rojstvo7. februar 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1] (77 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
Poklicliterarni zgodovinar, esejist, urednik, slavist, prevajalec, publicist, ugankar

Drago (Dragomil) Bajt [drágo (drágomil) bájt], slovenski literarni zgodovinar, prevajalec, esejist, publicist, literarni kritik, urednik, leksikograf in ugankar, * 7. februar 1948, Ljubljana.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Bajt izhaja iz Rovt v Selški dolini. V letih 1958–62 je obiskoval gimnazijo v Škofji Loki, nato je šolanje nadaljeval na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1971 uspešno diplomiral iz primerjalne književnosti, 1974 pa še iz rusistike. Na Radiu Ljubljana je bil 11 let zaposlen v kulturno-literarnem uredništvu (1977–88), nato pa do 1995 urednik knjižnega programa pri Tehniški založbi Slovenije. Naslednje leto se je zaposlil pri založbi Mladinske knjige kot urednik za leksikografijo in to službo opravljal do leta 2004, nato je bil do upokojitve 2008 urednik pri založbi Nova revija.

Strokovna področja

[uredi | uredi kodo]

Dejaven je pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Novi reviji (od leta 1982 izvršni urednik), Društvu slovenskih pisateljev in Združenju avtorjev Slovenije (član upravnega odbora). V letih 1982/83 pa je bil tudi član Jezikovnega razsodišča. Med drugim je bil tudi prvi predsednik ZAMP (1995-98). Dejavno se vključuje v aktualno socialno-politično dogajanje, o čemer pričajo njegovi podpisi pod različnimi javnimi pobudami, kot sta npr. pobuda Zbor za Ljubljano in Pobuda za pravilno javno označbo zgodovinskih spomenikov v deželi Koroški. Največ prevaja iz ruščine, pa tudi iz hrvaške (Matoš, Sekulić, Raičković, Rakić in Gudelj), in sodobne slovaške proze in poezije. Kot esejist je pisal o sodobni ruski književnosti od simbolizma do postmodernizma (antologije, spremne študije), s sodobno slovensko književnostjo, predvsem prozo mlade generacije, in znanstveno fantastiko, s prevajalsko teorijo in zgodovino in ugankarstvom, poglabljal se je tudi v literarno prakseologijo in leksikografijo. Pripravil je izbore ruske proze, ki so izšli v zbirki Kondor, nekaj knjig znanstvene fantastike, nekaj del Vladimirja Bartola in v antologijo slovenske poezije Sončnice poldneva (skupaj s Petrom Kolškom, 1993). Je tudi urednik zbranih del Mirana Jarca (1-6, 2012-22) in Boža Voduška (1-2, 2017, 2019).

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]

Izbrana bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Prevodi

[uredi | uredi kodo]

Zbirateljstvo

[uredi | uredi kodo]
  • Mihail Bulgakov: kronologija. Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje (urednik, 1991/92) (COBISS)

Monografije

[uredi | uredi kodo]
  • Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja: eseji o znanstveni fantastiki (1982) (COBISS)
  • Mitološki slovarček (1984) (soavtorja Bruno Gričar, Marjan Koren) (COBISS)
  • Ruski literarni avantgardizem: futurizem, konstruktivizem, absurdizem (1985) (COBISS)
  • Vsevednik (1991, več dopolnjenih izdaj do 2005) (COBISS)
  • Pišem, torej sem: priročnik za pisanje (1993) (COBISS)
  • Sončnice poldneva (antologija slovenke poezije, s Petrom Kolškom, 1993)
  • Slovenska kronika XX. stoletja (1997) (COBISS) (soavtorji Bojan Balkovec, Janez Cvirn; Ervin Dolenc; Marjan Drnovšek idr.)
  • V burji besed: ruski eseji (1998) (COBISS)
  • Slovenski kdo je kdo (1999) (COBISS)
  • Odčitki 1996-2000 (2001) (COBISS)
  • Tine Debeljak, prevajalec ruske romantične poezije (separat, 2003/04)
  • Slovenski veliki leksikon (2003-2005) (sourednik in soavtor z Marto Kocjan-Barle idr.) (COBISS)
  • Zmerjanje Slovencev: publikalije: stolpci in stolpice (2005) (COBISS)
  • Kar je Sonce za Luno, to je Rusija za nas: kaj je socialistični realizem (2016)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]


  1. Internet Speculative Fiction Database — 1995.