Mirsad Begić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mirsad Begić
Rojstvo 31. januar 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) (64 let)
Glamoč[d]
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic kipar, risar

Mirsad Begić, slovenski kipar in risar bosanskega rodu, * 31. januar 1953, Glamoč, Bosna in Hercegovina.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Begić je kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979. Leta 1986 je pri kiparju Dragu Tršarju končal specialko. Med študijem se je redno izpopolnjeval v Zagrebu. Dodatno se je šolal v Veliki Britaniji. Kipar ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od voska do vrvi. Ustvarjal je tudi posamezne gledališke scenografije. Razstavljal je in razstavlja v Sloveniji in zunaj nje (posebej v Nemčiji). Živi v Ljubljani.

Je avtor številnih javnih spomenikov in portretov po Sloveniji. V Slovenj Gradcu je naredil spomenik Jožetu Tisnikarju, v Komendi Petru Pavlu Glavarju, na Ravnah kulturniku Francetu Sušniku, v Senožetih relief Antonu Aškercu, v Želimljem pisatelju in duhovniku Franu Saleškemu Finžgarju, v Sežani Srečku Kosovelu, v Ljubljani na Bregu spominski relief Žigi Zoisu. Njegovo delo so stranska vrata ljubljanske stolnice, kjer so upodobljeni ljubljanski škofi iz 20. stoletja. Oblikoval je spomenik padlim bosanskim vojakom ob Soški fronti. V Münchnu je Begićev portretni spomenik Antona Ažbeta. Predstavitev nastajanja tega spomenika je v spominski sobi Ažbetove rojstne hiše. Begićev portret papeža Janeza Pavla II. je v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. Ljubljanska nadškofija hrani odličen portret kardinala Franca Rodeta, tovarna Krka portret Borisa Andrijaniča. Begić je za Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo oblikoval tudi portretno glavo Izidorja Cankarja. Februarja 2008 so v Kanalu ob Soči Galerijo Rika Debenjaka označili z bronasto portretno glavo znanega grafika in Begićevega učitelja na akademiji. Oblikoval je spominsko glavo Janeza Drnovška za Zagorje in Vena Pilona septembra 2008 za Ajdovščino. Za isti kraj je nastal tudi celopostavni spomenik duhovnika Terčelja. 30. avgusta 2010 so v Ljubljani ob Ljubljanici postavili njegov spomenikom s figuro in s portretom župana Ivana Hribarja. V Ljubljani so pod Rožnikom postavili tudi portretno glavo dobrotnika slepih, Roberta Kollmanna. Leta 2015 je izdelal portret arhitekta Maksa Fabianija.

Leta 1997 je prejel Župančičevo nagrado. Leta 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus Ohraniti sanje.

Maja 2007 je bila razstava njegovih del v Galeriji Glesia v Prečni ulici v Ljubljani. Razstavljeno je bilo nadaljevanje ciklusa Ohraniti sanje, ki je bil pred leti predstavljen v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevica na Krki. Novembra 2012 so Obalne galerije pripravile razstavo njegovih novejših del. Na Ljubljanskem gradu so v peterokotnem stolpu 6. marca 2013 odprli razstavo njegove amorfne oblike, obogatene z avtorsko postavitvijo in risbami.