Pojdi na vsebino

Nataša Barbara Gračner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nataša Barbara Gračner
Portret
Rojstvo1. marec 1969({{padleft:1969|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1] (57 let)
Ljubljana[1]
Državljanstvo Slovenija
Alma materAkademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani
Poklicigralka, univerzitetna profesorica
Otroci1

Nataša Barbara Gračner, slovenska igralka in režiserka, * 1. marec 1969, Ljubljana

Je prvakinja ljubljanske Drame.[2] Monodrama Jamski človek, ki jo je režirala, je imela 743 ponovitev.[3] Leta 2025 je prejela Borštnikov prstan.[4]

Gledališče

[uredi | uredi kodo]

Leta 1991 je zaključila študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.[5]

Po diplomi je imela redko srečo, da je lahko izbirala med ponudbami več gledaliških hiš. Izbrala je Slovensko mladinsko gledališče, saj jo je tja povabil režiser Eduard Miler, ki jo je s svojo predstavo v Gledališču Glej spreobrnil iz mlade sovražnice gledališča v bodočo igralko. Leta 1998 je po sedmih letih postala članica SNG Drama Ljubljana.[6][7]

Je izredna profesorica za področje dramske igre in umetniške besede na AGRFT.[8]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Z bivšim možem Brankom Šturbejem ima sina.[9][10]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]

Filmi

[uredi | uredi kodo]

TV serije

[uredi | uredi kodo]

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]

Gledališče

[uredi | uredi kodo]
  • 2025 Borštnikov prstan[11]
  • 2019 Borštnikova nagrada - Emmi, Ali: strah ti pojé dušo
  • 2016 Župančičeva nagrada Mesta Ljubljane za vrhunske stvaritve zadnjih dveh let - Madame Clawdia Chauchat, Čarobna gora; Duša, Jugoslavija, moja dežela; Madeleine, V republiki sreče[12]
  • 2013 Borštnikova nagrada - Mati, Mati
  • 2012 Borštnikova nagrada - Baronica Castelli-Glembay, Gospoda Glembajevi
  • 2012 Severjeva nagrada - Jelena Nikolajevna Krivcova, Malomeščani in Baronica Castelli-Glembay, Gospoda Glembajevi
  • 2006 Nagrada Prešernovega sklada - Katerina Ivanovna Verhovceva, Brati Karamazovi in Nuria, En španski komad
  • 2003 Borštnikova nagrada - Helene, Pred sončnim vzhodom
  • 2001 Borštnikova nagrada - Mlada ženska, Noži v kurah
  • 2000 Borštnikova nagrada - Nastasja Filipovna, Idiot. 13 skic iz romana
  • 2000 Žlahtna komedijantka - Rozala,Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 9. Dnevi komedije v Celju
  • 1993 Borštnikova nagrada - Susn 1, Susn SMG
  • 1991 Borštnikova nagrada za mlado igralko - Lucinda, Življenje podeželskih plejbojev AGRFT

Vir[6]

Vir[6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 http://www.vertigo.si/igralci/natasa-barbara-gracner.html
  2. ↑ Hradil Kuplen, Danila (12. februar 2020). »Igralci lahko manipuliramo z občinstvom«. Val 202. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  3. ↑ »Jamski človek - SiTi Teater BTC«. www.sititeater.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2019. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  4. ↑ »Najmočneje me nagovori človek, ki mi odpre srce«. www.delo.si. 14. junij 2025. Pridobljeno 15. junija 2025.
  5. ↑ »Nataša Barbara Gračner :: Vertigo«. www.vertigo.si. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  6. 1 2 3 »Nataša Barbara Gračner«. SNG Drama Ljubljana. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2020. Pridobljeno 16. novembra 2019.
  7. ↑ Eržen, Patricija Maličev, foto Jure (8. november 2013). »»Jaz sem vedno jaz.« Nataša? Barbara? Gračner«. www.delo.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2020. Pridobljeno 10. aprila 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  8. ↑ »Katedra za dramsko igro«. www.agrft.uni-lj.si. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  9. ↑ J, A. (19. november 2018). »Po predstavi v sinov objem«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  10. ↑ L, T. (22. april 2014). »Ljubezen počila: Nataša Barbara in Brane imata mlajše«. www.slovenskenovice.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2018. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  11. ↑ »Borštnikov prstan si bo nadela Nataša Barbara Gračner«. MMC RTV-SLO. 23. maj 2025. Pridobljeno 23. maja 2025.
  12. ↑ STA, V. U. (7. junij 2016). »Župančičeva nagrada za življenjsko delo Venu Tauferju«. www.delo.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2017. Pridobljeno 10. aprila 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]