Milan Stibilj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Milan Stibilj
Rojstvo 2. november 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (87 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic skladatelj

Milan Stibilj, slovenski skladatelj, glasbeni kritik in publicist, * 2. november 1929, Ljubljana.

Stibilj je na Filozofski fakluteti v Ljubljani študiral psihologijo, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa kompozicijo v razredu Karola Pahorja. Izpopolnjeval se je na zagrebški glasbeni akademiji pri skladatelju Milku Kelemenu, v Utrechtu, Berlinu, med letoma 1973 in 1974 pa je predaval na univerzi v Montrealu. Po vrnitvi v domovino je igral violino v nekaterih orkestrih med letoma 1976 in 1991 pa je bil zaposlen na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.

Njegov glasbeni slog izhaja iz dodekafonskih ekspresionističnih nazorov, kasnejše skladbe pa se poslužujejo modernističnih glasbenih sredstev.

Opus[uredi | uredi kodo]

Orkester[uredi | uredi kodo]

  • Simfonija »Vrtnica in slavček«, 1961
  • Kongruence, za klavir in orkester, 1963
  • Impresije, za flavto, harfo in godala, 1963
  • Verz, za orkester, 1964
  • Kontemplacija, za oboo in godala, 1966
  • Ektheza, za orkester, 1967
  • Xystus, 1975
  • Orjana, za 2 godalna orkestra, 1979
  • La Rosette, 1982
  • Bunker, za godala, 1986
  • Elegija za umirajočim drevesom, 1987

Komorna glasba[uredi | uredi kodo]

  • Asimilacija, za violino solo, 1965
  • Mondo, za klarinet, violo, kontrabas in tolkala, 1965
  • Condensation, za pozavno, 2 klavirja in tolkala, 1967
  • Zoom, za klarinet in bonge, 1970
  • Séance, za klavirski trio, 1971
  • Kathai, za piščal in špinet, 1972
  • Chirologie, za flavto in klavir, 1973
  • Indijansko poletje, za flavto, klarinet, violino, kontrabas in tolkala, 1974
  • Shota, za klavir, 1979-1988
  • Melanholija, za violino in orgle, 1980
  • Gnomon, za sopranski in baritonski saksofon in tolkala, 1988
  • Axon, za altovski saksofon in klavir, 1992

Vokalna glasba[uredi | uredi kodo]

  • Epervier de ta faiblesse, domine, za recitatorja in tolkala, 1964
  • Slovenski rekvijem (na besedilo Edvarda Kocbeka, Po Gallusovi skladbi Moralia), za tenor, zbor in orkester, 1967
  •  »Das siebente Siegel« (po Nietzschejevem delu Tako je govoril Zaratustra in polinezijskih besedilih), za komorni zbor, 1977

Glej tudi[uredi | uredi kodo]