Jože Hudeček
| Jože Hudeček | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 24. februar 1937 Ljubljana |
| Smrt | 18. junij 2011 (74 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | novinar, gornik, pisatelj, urednik, publicist |
Jože Hudeček, slovenski pisatelj, novinar, televizijski komentator, urednik in publicist ter alpinist, * 24. februar 1937, Ljubljana, † 18. junij 2011, Ljubljana.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Hudeček je bil doma v ljubljanskem predmestju. Šolo je obiskoval v ljubljanskem Šentjakobu. Kasneje je študiral primerjalno književnost in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1959 je začel delati na Televiziji Slovenija. Jeseni 1960 se je tam redno zaposlil in ostal televizijski novinar do upokojitve, leta 2002. Delal je kot novinar komentator in urednik v uredništvu oddaj o kulturi. Poleg tega je napisal več esejev, novel in romanov.
Med svojo službo in pronicljivimi oddajami o lulturi je opravil številne intervjuje z znanimi književniki, od katerih so med pomembnejšimi Eugène Ionesco, Jean-Paul Sartre in Ivo Andrić ter svojski, redek kratek intervju z Agato Christie v Bohinju. Aprila 1995 je v Parizu posnel svoj drugi intervju z Zoranom Mušičem (ob njegovi veliki retrospektivi; v razgovoru sta razkrila nekaj ključnih podatkov). Kot pisatelj je največ uspeha dosegel z romanoma in bil dvakrat nominiran za Delovo nagrado Kresnik s knjigama Gluhota in Ulice mojega predmestja.
Poleg umetnosti se je deset let aktivno ukvarjal z alpinizmom in s soplezalcem Ljubom Juvanom opravil nekaj prvenstvenih vzponov. Med drugim sta preplezala steber Travnika, severno steno Jalovca, zahodno zajedo v triglavski severni steni.
Od leta 1966 je živel na robu Rožne doline v Ljubljani in v Bohinju v zvezi z igralko Mileno Grm, s katero je imel dva otroka. Hčerka Lucija Grm je igralka, sin Jure pa je bil zaposlen v Mladinski knjigi.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Trnovo in Krakovo (1991)
- Odvezane misli: izbrani komentarji in ocene na TVS (1992)
- Vonj po gori (1994)
- (Še zmeraj) odvezane misli: izbrani komentarji in ocene na TVS 1992-1994 (1995)
- Izza potresa: novele (1995; soavtorji Jani Virk, Lela B. Njatin, Jože Hudeček: Gospodična)
- Zgodbe iz pozabe (1995)
- Ulice mojega predmestja (1996, 2000)
- Golobar (1997) (prevedeno v nemščino, francoščino in slovaščino)
- Na počitnicah (1997)
- Klic z jezera (1998)
- Moje hiše (1999)
- Gluhota (2001)
- Po Trnovem diši: izbor iz objav v oznanilu Trnovo (2000-2004), 2016, 2021
Nagrade
[uredi | uredi kodo]- francosko odlikovanje Vitez reda umetnosti in literature (1976)
- Zlati ekran (1987)
- Župančičeva nagrada za literarno delo (1998)
- nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Društva novinarjev Slovenije Consortium Veritatis/Bratstvo resnice
- Viktor za življenjsko delo (2006)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- »Rezultati iskanja: Jože Hudeček«. COBISS. Pridobljeno 11. maja 2025., blizu 250 zadetkov
- "Poslovil se je Jože Hudeček" na rtvslo.si
- Husu, Silvo. »HUDEČEK, Jože«. Biografski leksikon Slovenska Bistrica. Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.
- »Jože Hudeček (1937–2011)«. Gore in ljudje. Pridobljeno 11. maja 2025.
- Zadravec, Jože (16. julij 2011). »Jože Hudeček 1937–2011«. Družina. Družina d.o.o. Pridobljeno 11. maja 2025.
- Križnik, Blaž (22. junij 2011). »Ljubljana s ceste: v spomin na Jožeta Hudečka«. IPoP – Inštitut za politike prostora. IPoP – Inštitut za politike prostora. Pridobljeno 11. maja 2025.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
