Igor Samobor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Igor Samobor
Portret
Rojstvo18. september 1957({{padleft:1957|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1] (66 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicgledališki igralec, filmski igralec

Igor Samobor, slovenski igralec, * 18. september 1957, Ptuj.

Samobor je diplomiral na ljubljanskem AGRFT-ju in je stalni član ansambla ljubljanske Drame.

Delo[uredi | uredi kodo]

Slovensko in evropsko občinstvo ga pozna kot Peera Gynta, Razkolnikova, Macbetha, don Juana, princa Hamburškega, Ivana v Bratih Karamazovih, Jimmija Potterja v Ozri se v gnevu, Jima v Jezu, Vossa v Ritter, Dene, Voss, Georga v Kdo se boji Virginije Woolf ...

Za svoje vloge je prejel vrsto najvišjih priznanj, na nacionalnem gledališkem festivalu 2004 za vlogo barona Charlusa v Proust-Pinterjevem Iskanju izgubljenega časa v režiji Dušana Jovanovića. Na odru Slovenskega lutkovnega gledališča igra v Hamletu (r. V. Taufer). Filmsko kariero je začel graditi v filmih vodilnih slovenskih režiserjev Boštjana Hladnika (Ubij me nežno), Vojka Duletiča (Deseti brat), Franceta Štiglica (Veselo gostivanje) in Matjaža Klopčiča (Črna orhideja, Ljubljana je Ljubljena). V največji slovenski filmski uspešnici zadnjih let, filmu Kajmak in marmelada Branka Đurića, je upodobil nepozabnega soseda z balkona.

Od leta 2006 ga zastopa agencija Proartes. Oktobra 2012 je prejel Borštnikov prstan za življenjsko delo.

Leta 2021 je odstopil z mesta ravnatelja ljubljanske Drame.[2]

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Poročen je z režiserko Barbaro Hieng Samobor.[3] Imata sina Filipa, ki je igralec, in hčer Ano.[4] Iz prejšnjega razmerja ima sina Jara.[5]

Filmografija[uredi | uredi kodo]

Najodmevnejše dramske vloge[uredi | uredi kodo]

  • F. M. Dostojevski: Idiot, 13 skic iz romana Idiot – Gavrila Ardalionovič Ivolgin
  • C. McPherson: Jez – Jim
  • 2004 M. Proust: Iskanje izgubljenega časa – Palamède (r. Dušan Jovanovič, Drama SNG Ljubljana)
  • J. Racine: Fedra – Teramen
  • F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi – Ivan Fjodorovič Karamazov
  • B. Tadel: Anywhere Out of This World – Dr. Sergej Vasiljevič Talenjkov Črimekundan ali Brezmadežni, tibetanski misterij
  • V. Bartol: Alamut – Hasan ibn Saba, Seiduna
  • L. N. Tolstoj: Ana Karenina – Aleksej Aleksandrovič Karenin


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  2. »Igor Samobor odstopil z mesta ravnatelja ljubljanske Drame«. RTVSLO.si. 22. november 2021. Pridobljeno 22. novembra 2021.
  3. https://onaplus.delo.si/barbara-hieng-samobor-in-igor-samobor-ne-s-kompromisi-pa-ne-nikoli-kompromis-je-frustracija, vpogled: 18. 2 2020.
  4. https://www.delo.si/nedelo/se-vroce-novitete-vlecemo-avtorjem-iz-racunalnikov-192168.html, vpogled: 18. 2. 2020.
  5. »Bil je precej poreden otrok, za kar je bil tudi kaznovan«. Novice Svet 24. 3. februar 2018. Pridobljeno 13. septembra 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]