Damjan Prelovšek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Damjan Prelovšek
Rojstvo 18. februar 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (72 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic umetnostni zgodovinar, diplomat, veleposlanik, kanuist

Damjan Prelovšek, slovenski umetnostni zgodovinar, * 18. februar 1945, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1969 diplomiral in 1977 doktoriral z disertacijo o slovenskem arhitektu Plečniku. Je vodilni poznavalec arhitektovega dela v Sloveniji.

Od 1971 je deloval na Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU in ga vodil kot predstojnik med leti 1992 in 2005 in kjer je bil od 1993 znanstveni svetnik. Napisal je veliko samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav s področja arhitekture, baročne ustvarjalnosti, zlasti kiparstva in obdobja 19. stoletja, največ pa se je ukvarjal s slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom. Sodeloval je tudi pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta mu je ob sedemdesetlenici posvetil obsežni večjezični zbornik Patriae et orbi : Študije o srednjeevropski umetnosti: jubilejni zbornik za Damjana Prelovška (2015).

Štiri leta je bil slovenski veleposlanik v Pragi (1998--2002). Od 2005 je bil več let generalni direktor direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo, v obdobju, ko so sprejeli sedanjo zakonodajo.

V mladih letih je bil uspešen športnik. Tekmoval je tudi na mednarodni ravni (olimpijske igre, svetovno prvenstvo) kanuizem na divjih vodah, v kategoriji kanu enosed). Za Jugoslavijo je nastopil na Poletnih olimpijskih igrah 1972 v Münchnu, kjer je v kanuju enosedu v slalomu osvojil 17. mesto.

Dela (monografije)[uredi | uredi kodo]

  • Jože Plečnik : arhitektura večnosti - teme, metamorfoze, ideje (2017)
  • NUK : Narodna in univerzitetna knjižnica (2010)
  • Cerkev Gospodovega Vnebohoda v Bogojini (2010)
  • Jože Plečnik : Dunaj, Praga, Ljubljana (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 2006)
  • Jože Plečnik - Jan Kotěra : dopisovanje (urednik, 2004)
  • Plečnikova sakralna umetnost (1999)
  • Plečnikova palača : dom ustavnega sodišča RS (soavtor France Kresal, 1998)
  • Plečnik v tujini : vodnik po arhitekturi (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 1998)
  • Poezija v kamnu : arhitekt Jože Plečnik na praškem gradu (1997)
  • Plečnikova Slovenija : vodnik po arhitekturi (soavtorja Andrej Hrausky, Janez Koželj, 1997)
  • Plečnikova Ljubljana : vodnik po arhitekturi (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 1996)
  • Plečnikova lectarija (soavtor Edi Majaron, 1993)
  • Plečnikovi knjigi Architectura Perennis, Napori (1993)
  • Josef Plečnik 1872-1957 : architectura perennis (1992)
  • Žale arhitekta Jožeta Plečnika (soavtor Vlasto Kopač, 1992)
  • Jože Plečnik : "Peglezen" (soavtor Božo Podlogar, 1986)
  • Hiša slovenske zavarovalnice (1985)
  • Jože Plečnik : dunajski čas (1892-1911), (doktorska disertacija, 1977)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Profil na sports-reference.com (v angleščini)