Stane Sever

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stane Sever
Portret
Rojstvo 21. november 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Četrtna skupnost Vič, Vojvodina Kranjska[d], Avstro-Ogrska
Smrt 18. december 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (56 let)
Ribnica na Pohorju, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg Jugoslavija
Poklic igralec

Stane Sever, slovenski gledališki in filmski igralec, * 21. november 1914, Ljubljana (Vič) † 18. december 1970, Ribnica na Pohorju.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Stane Sever je kmalu po prihodu v ljubljansko Dramo (leta 1937) postal eden vodilnih igralcev največjega slovenskega gledališča in je njegovemu odru ostal zvest vse do leta 1968.

Njegove igralske stvaritve so vsebovale široko paleto človeških značajev in so žanrsko prehajale od antične tragedije do moderne drame pa vse do komedije ter groteske. Veliko je snemal tudi za RTV Slovenija (številne radijske igre, recitacije in interpretacije za televizijo).

Od leta 1950 je bil honorarni predavatelj za dramsko igro in umetniško besedo, od leta 1966 pa izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani (AGRFT).

Igral je v naslednjih filmih: Sedmina (1969), Breza (1967), Grajski biki (1967), Zgodba, ki je ni (1967), Srečno, Kekec (1963), Samorastniki (1963), Družinski dnevnik (1961), Legge di guerra (1961), Tri četrtine sonca (1959), H-8... (1958), Vratiću se (1957), Ne čakaj na maj (1957), Trenutki odločitve (1955), Tri zgodbe (1955), Vesna (1953), Jara gospoda (1953), Trst (1951), Plavi 9 (1950) in Na svoji zemlji (1948).

Za svoje svoje ustvarjalno delo je dvakrat prejel Prešernovo nagrado.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Slovenski gledališki in filmski igralec Stane Sever se je rodil 21. novembra leta 1914 na Viču v Ljubljani. Po končani osnovni šoli, se je šolal v Ljubljani in Mariboru, kjer je leta 1936 maturiral. Igral je v viškem sokolskem gledališču in Šentjakobskem gledališču. Že leta 1934 je z vlogo pisarja Mrve iz gledališke predstave Lepa Vida nastopil v ljubljanski Drami. Nekaj let kasneje, leta 1937 pa tam postal eden vodilnih igralcev.

Leta 1945 je postal slovenski naj uglednejši gledališki umetnik. Med mnogimi drugimi filmi, je igral tudi v 1. slovenskem filmu - Na svoji zemlji, ki so ga premierno predstavili leta 1948. Leto kasneje je za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih prejel svojo 1. Prešernovo nagrado. Za tem so se njegovi filmi kar vrstili. Med najbolj znane pa sodijo: Trst, Jara gospoda, Trenutki odločitve, Ne čakaj na maj, ipd. Medtem je leta 1950 postal honorarni predavatelj za dramsko igro in umetniško besedo.

Stane Sever je v svojem življenju prejel dve Prešernovi nagradi. Svojo drugo nagrado je prejel deset let po prejetju prve za vlogo Aleksandra Gornika v Cankarjevi komediji. V 3 desetletjih svojega umetniškega ustvarjanja je oblikoval nad 250 gledaliških in filmskih vlog ter sodeloval pri različnih radijskih igrah. Leta 1966 je postal izredni profesor na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Medtem je igral v ljubljanski Drami, dokler ni dve leti pozneje prišlo do spora z vodstvom in delom ansambla. Takrat se je njegova gledališka pot skoraj končala. Zadnjič je v njej kot gost nastopil leta 1969. V istem letu je posnel tudi film Sedmina. Potem pa 18. decembra 1970 umrl v Ribnici na Pohorju.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Recitacije[uredi | uredi kodo]