Marjan Kozina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marjan Kozina
Portret
Rojstvo 4. junij 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1]
Novo mesto
Smrt 20. junij 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (59 let)
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Poklic skladatelj, partizan

Marjan Kozina, slovenski skladatelj, * 4. junij 1907, Novo mesto, Slovenija, † 19. junij 1966.

Življenje[uredi | uredi kodo]

V Ljubljani je Kozina pričel študirati filozofijo in matematiko, sočasno je študiral tudi klavir in violino, pozneje pa se je usmeril v študij glasbe na Dunaju in v Pragi. Leta 1943 se je pridružil partizanom, po osvoboditvi je postal prvi upravnik Slovenske filharmonije. Deloval je tudi kot pedagog na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Že med vojno je dokončal partituro opere Ekvinokcij in jo zakopal na vrtu svojih staršev. Prvič je bila izvedena leta 1946 v ljubljanski Operi, leta 1948 pa je zanjo prejel Prešernovo nagrado. Ob stoletnici delovanja Slovenske filharmonije, 13. januarja 2008, je bila po njem poimenovana Velika dvorana Slovenske filhamrnonije: dvorana Marjana Kozine.

K slovenski simfonični glasbi je veliko prispeval svojo Simfonijo v štirih stavkih, ki so pravzaprav posamezne simfonične pesnitve in komponirane ločeno. Nosijo programske naslove Proti morju, Padlim, Ilova Gora in Bela krajina. Slednji stavek je bil v povojnih časih koncertno največkrat izvedena slovenska simfonična skladba, saj so Simfonijo orkestri redkeje izvajali v celoti. Bela krajina je postala simbol vojnih in povojnih časov, s svojim optimizmom pa je predstavljala voljo do življenja vsega naroda. Glasbeniki so jo izvajali v vseh mogočih glasbenih zasedbah, vključujoč harmonikarske in pihalne ansamble. Skomponiral je še baleta Bajke o Gorjancih in Diptihon, glasbo za filme (Kekec, Na svoji zemlji). Kozina se je posvečal tudi pisanju in prevajanju. Posegel je na področje knjige o glasbi, glasbene teorije in estetike, vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi, prevedel vrsto romanov, pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudnostrokovne spise.

Opis[uredi | uredi kodo]

Simfonična glasba[uredi | uredi kodo]

  • Simfonija (sestavljena iz posameznih simfoničnih pesnitev):
    • Bela krajina (1946)
    • Ilova gora (1947)
    • Padlim (1948)
    • Proti morju (1949)
  • Davnina (1960/1; uvodni stavek osnovanega, nerealiziranega simfoničnega ciklusa »Novo mesto«)
  • Plesna suita (1964)

Scenska glasba[uredi | uredi kodo]

  • Majda, opereta (1935)
  • Ekvinokcij, opera (po I. Vojnoviću; 1943)
  • Martin Kršan (osnutki, 1963/64)
  • Diptihon, balet (1952)
  • Na gozdnih glasah, balet (1953)
  • Baletna suita, tudi Bajke o Gorjancih oz. Gorjanske bajke (1952-1961)

Vokalna glasba[uredi | uredi kodo]

  • Balada Petrice Kerempuha, kantata (bas in orkester; 1939)
  • Lepa Vida, kantata za tri soliste in mešani zbor (1939)
  • Tlaka, kantata za soliste, zbor in orkester (po A. Aškercu, za Groblerjev kratki film 1956, rev. 1967)
  • Štiri kitajske miniature (na besedila kitajskih pesnikov v slovenskem prevodu Smiljana Samca oz. Lili Novy (v nemščini) za glas in orkester; 1955)

Zborovska glasba[uredi | uredi kodo]

  • Pet partizanskih pesmi za moški zbor (1946)
  • Vstani, mladina! (1946)
  • Obroč (1946)
  • Kovaška (1948)
  • Domovina (1957)
  • Hej, tovariši (1947)
  • Naša vojska
  • Titovi brigadirji, za zbor in klavir (1948)
  • Belokranjske otroške pesmi za pionirski zbor (1954)
  • Partizanska (1955)

Samospevi[uredi | uredi kodo]

  • Partizanski samospevi (1945)
  • Tri pesmi na besedila Srečka Kosovela (1951)
  • Cigan (1940)
  • Tri pesmi na besedila Lili Novy (1957)
  • Abc, otroške pesmice za glas in klavir (1958)
  • Izbrane pesmi za glas in klavir (1964)

Instrumentalna glasba[uredi | uredi kodo]

  • Divertimento, za klavir (1946)
  • Sonatina facile, za klavir (1959)

Filmska glasba[uredi | uredi kodo]

Monografije[uredi | uredi kodo]

  • Abc glasbe, Koper 1957
  • O človekovi dejavnosti, Ljubljana 1957
  • Svet operne glasbe, Ljubljana 1962
  • Veseli potopisi, Maribor, 1970

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Cvetko, Ciril: Marjan Kozina, zbirka Znameniti Slovenci, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.