Štefka Drolc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Štefka Drolc
Portret
RojstvoŠtefanija Ana Drolc
22. december 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1]
Ponikva
Smrt25. junij 2018({{padleft:2018|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (94 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicigralka, filmska igralka, gledališka igralka
Leta aktivnosti1945–2018

Štefka Drolc (polno ime Štefanija Ana Drolc), slovenska igralka in pedagoginja, * 22. december 1923, Ponikva, † 24. junij 2018, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodila se je na Ponikvi v Občini Šentjur. Svojo igralsko kariero je začela kot amaterska igralka v Mariboru. Po nekaj uspešnih sezonah se je v sezoni 1945/46 zaposlila v Drami SNG Maribor. Po sezoni 1946/47 je v letih 1947/48 delala pri Triglav Filmu, od tam pa je leta 1948 odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer je ostala do konca sezone 1958/59. Po tem se je za kratek čas najprej zaposlila honorarno, od leta 1960 pa je bila stalna članica ljubljanske Drame Slovenskega narodnega gledališča. Kot filmska igralka je debitirala za vlogo Tildice v filmu Na svoji zemlji. Kasneje se je zaposlila kot pedagoginja na AGRFT. Poročena je bila z režiserjem Jožetom Babičem.

Umrla je 25. junija 2018 v 95. letu starosti.[2] Vlada Republike Slovenije ji je priredila državni pogreb z vojaškimi častmi na ljubljanskem pokopališču Žale.[3]

Izbrana filmografija[uredi | uredi kodo]

Štefka Drolc je nastopila v več slovenskih filmih in tako postala ena najbolj prepoznavnih igralk v Sloveniji.

Celovečerni filmi[uredi | uredi kodo]

TV serije[uredi | uredi kodo]

Gledališke vloge[uredi | uredi kodo]

Štefka Drolc leta 1957 v pripravi na dramo Čaj in simpatija

Poleg filmskih vlog je Štefka Drolc nastopila v več kot štiridesetih gledaliških vlogah, med katerimi velja omeniti njene najbolj prepoznavne:

  • Voranc, 1980
  • Dogodek v mestu Gogi, 1991, 1995
  • Kralj Lear, 1992
  • Tri visoke ženske, 1997
  • Idiot, 1999
  • Tri sestre, 2002
  • Arzenik in stare čipke, 2003

Nagrade[uredi | uredi kodo]

  • Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije (1959), za vlogo Katerine Ivanove v Zločinu in kazni Dostojevskega (SSG Trst)
  • Prešernova nagrada (1964), za vloge v letu 1963: Dr. Zahdnova v Dürrenmattovih Fizikih, Plesalka v Božičevih kaznjencih (Drama SNG v Ljubljani) in Kesonija v Camusovem Kaliguli (Oder 57)
  • Listina niškega festivala (1971), za vlogo Francke v filmu Vojka Duletiča Na Klancu, na Niških filmskih srečanjih
  • Severjeva nagrada (1977), za vlogo Lidije Vasiljevne v Staromodni komediji Abruzova (Drama SNG v Ljubljani)
  • Srebrna arena (1979), za vlogo Marije Novak v filmu Vojka Duletiča Draga moja Iza, na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulj
  • Borštnikova nagrada (1980) za igro, za vlogo Neže v Vorancu Dane Zajc (SNG Drama Ljubljana)
  • Župančičeva nagrada (1980), za vlogo Neže v Vorancu Daneta Zajca in Jessice v Morju Edwarda Bonda (Drama SNG v Ljubljani)
  • Borštnikova nagrada (1982), za vlogo matere v Krvavi svatbi Garcíe Lorce (SSG Trst)
  • Borštnikovo odličje-Bronasti kipec Otona Župančiča (1982), za najbolj dognan odrski jezik za posameznega igralca, za vlogo matere v Krvavi svatbi Garcíe Lorce (SSG Trst)
  • Borštnikov prstan (1983)
  • Borštnikova nagrada za igro (1997), za vlogo v Treh visokih ženskah Edwarda Albeeja (MGL)
  • Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (1997)
  • Prešernova nagrada (2009), za življenjsko delo
  • Častna meščanka Ljubljane (2013)
  • nagrada bert (2014)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Česko-Slovenská filmová databáze — 2001.
  2. »Poslovila se je Štefka Drolc, eno največjih igralskih imen pri nas«. MMC RTV-SLO. 25. junij 2018. Pridobljeno 25. junija 2018.
  3. »Državni pogreb za igralko Štefko Drolc«. Dnevnik. 29. junij 2018. Pridobljeno 10. julija 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]