Vasilij Melik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vasilij Melik
Vasilij Melik.jpg
Rojstvo 17. januar 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Ljubljana
Smrt 28. januar 2009({{padleft:2009|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (88 let)
Ljubljana
Bivališče Zastava Slovenije Slovenija
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Področja zgodovina
Ustanove Filozofska fakulteta v Ljubljani
Alma mater Univerza v Ljubljani
Disertacija Volilni sistem na Slovenskem : 1861-1918[2] (1959)
Poznan po slovenska zgodovina 19. stoletja
Vplivi Fran Zwitter
Vplival na Janez Cvirn
Peter Vodopivec
Rok Stergar
Pomembne nagrade častni križec za znanost in umetnost Republike Avstrije,
srebrni častni znak svobode Republike Slovenije
Zakonec Ljuba Makovec
Otroci Jelka Melik (1951–)
Živa Melik (1955–)

Vasilij Melik [vasílij mélik], slovenski zgodovinar, * 17. januar 1921, Ljubljana, † 28. januar 2009, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Vasilij se je rodil kot drugi sin geografa Antona Melika in Minke Novak. Leta 1939 je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v Gonarsu in na prisilnem delu v Postojni. Obenem je leta 1943 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Leta 1945 je štiri mesece delal kot prevajalec pri ljubljanskem uradu Tanjuga. V letih 1945-47 je bil pomočnik mestnega arhivarja in bibliotekar Slovanske knjižnice v Ljubljani, nato je postal asistent na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, kjer je ostal do leta 1952. Medtem je tudi predaval na Višji pedagoški šoli. Med letoma 1952 in 1959 je predaval gospodarsko zgodovino na Ekonomski fakulteti. Leta 1959 se je vrnil na Filozofsko fakulteto in doktoriral iz zgodovine z doktorsko disertacijo Volilni sistem na Slovenskem : 1861-1918.[2] Leta 1960 je bil izvoljen za docenta, 1969 za izrednega in leta 1974 za rednega profesorja; od leta 1969/70 do upokojitve 1990/91 je predaval slovensko zgodovino 19. stoletja. V letih 1972-74 je bil prodekan, 1974-77 pa dekan Filozofske fakultete, kjer je bil 1978-80 še predstojnik oddelka za zgodovino.

Delo[uredi | uredi kodo]

Ukvarjal se je predvsem z zgodovino 19. stoletja, kjer je bistveno prispeval k reviziji slovenske politične zgodovine v tem obdobju. Njegova dognanja so spremenila in nadgradila v marsičem poenostavljeno sliko, ki jo je uveljavil literarni zgodovinar Ivan Prijatelj, in so večinoma veljavna še danes. Sintetično jih je predstavil v pregledu slovenske zgodovine v 19. stoletju (v soavtorstvu s F. Gestrinom, več izdaj) in kot eden glavnih avtorjev še vedno standardne Zgodovine Slovencev (Ljubljana, 1979). Posebno težo imajo njegove raziskave zgodovine volitev, saj je njegovo delo Volitve na Slovenskem : 1861-1918 standardno in je bilo leta 1991 nagrajeno z nagrado Antona Gindelyja za zgodovino donavske monarhije, ter je doživelo prevod v nemščino po več kot tridesetih letih. Pomembne so tudi njegove pionirske raziskave zgodovine vsakdanjega življenja in krajevne zgodovine.

Opravil je pomembno uredniško delo pri izdajah Slovenske matice, kjer je med drugim uredil spomine Ivana Hribarja, Frana Šukljeta in Josipa Vošnjaka ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja Frana Zwittra. Dejaven je bil v strokovnih združenjih, od leta 1973 do 2000 je urejal osrednjo znanstveno revijo slovenskih zgodovinarjev, Zgodovinski časopis.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Leta 1991 je bil ob upokojitvi imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. 27. maja 1993 je postal izredni, 27. maja 1997 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 1991 je dobil prestižno avstrijsko Gindelyjevo nagrado, 1992 pa še častni križec za znanost in umetnost Republike Avstrije. Ob svoji 80-letnici (2001) je postal častni član Zveze zgodovinskih društev Slovenije, leta 2002 pa je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Vasilij Melik: Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem, 1948
  • -- Zgodovina Slovencev 1, Najstarejša zgodovina Slovanov, Slovenci v predfevdalni in prvi fevdalni dobi : skripta Višje pedagoške šole v Ljubljani (1948)
  • Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, Slovenska zgodovina 1813-1914, Ljubljana 1950; Slovenačka istorija : 1813-1914. Beograd, 1951; Povijest Slovenaca : 1813-1914. Zagreb, 1952
  • Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem : 1861-1918. V Ljubljani, 1965 e-izdaja na portalu sistory.si
  • -- in Ferdo Gestrin, Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana, 1966
  • Zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1979 (soavtor)
  • -- Železnice in Slovenci (separat), 1994
  • Vasilij Melik, Wahlen im alten Österreich : am Beispiel der Kronländer mit slowenischsprachiger Bevölkerung. Wien, Köln, Weimar, 1997
  • -- Slovenci 1848-1918 : razprave in članki. Maribor, 2002 (izbral, uredil in spremno besedo napisal Viktor Vrbnjak) ISBN 961-6422-17-0

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]