Franc Jakopin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Franc Jakopin
Portret
Rojstvo 29. september 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Dramlje
Smrt 18. junij 2002({{padleft:2002|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (80 let)
Ljubljana
Bivališče Ljubljana
Področja jezikoslovje, slavistika, imenoslovje
Alma mater Univerza v Ljubljani
Poznan po rusistika, imenoslovje
Zakonec Gitica Jakopin
Otroci Primož, Japec, Jernej

Franc Jakopin [fránc jakopín], slovenski jezikoslovec, slavist, slovaropisec in imenoslovec, * 29. september 1921, Dramlje pri Celju, † 18. junij 2002.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Franc je bil najmlajši od dvanajstih otrok in je izhajal iz kmečke družine. Osnovno šolo je končal v Dramljah. Bil je dijak celjske in brežiške gimnazije. Med 2. svetovno vojno so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko.

Leta 1949 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in postal asistent na Oddelku za slavistiko. Podiplomski študij je nadaljeval na več univerzah v tujini in še posebej v Sovjetski zvezi. Leta 1978 je doktoriral z disertacijo o slovenski antroponomiji z naslovom Poglavja iz slovenske antroponimije.

Več let je bil profesor ruščine, beloruščine in ukrajinščine. Ruščino je predaval od leta 1960. Leta 1989 je postal redni član SAZU. Med letoma 1983 in 1989 je bil peti upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Veljal je za našega največjega strokovnjaka na področju rusistike in jezikoslovja vzhodnoslovanskih jezikov.

Njegov najstarejši brat Japec (umrl 1993) je bil izumitelj na področju agronomije. Tudi njegov sin Primož je jezikoslovec, računalnikar in programer.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Sodobni ruski prozni teksti : 1910-1956, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana (1964),
  • Rusko-slovenski šolski slovar, Mladinska knjiga, Ljubljana (1965),
  • Slovnica ruskega knjižnega jezika, Državna založba Slovenije, Ljubljana (1968),
  • Slovenska krajevna imena, Cankarjeva založba, Ljubljana (1985).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]