Dramlje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dramlje
Dramlje.jpg
Dramlje se nahaja v Slovenija
Dramlje
Dramlje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°16′38.71″N 15°23′43.35″E / 46.2774194°N 15.3953750°E / 46.2774194; 15.3953750Koordinati: 46°16′38.71″N 15°23′43.35″E / 46.2774194°N 15.3953750°E / 46.2774194; 15.3953750
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaŠentjur
Površina
 • Skupno2,3 km2
Nadm. višina
303 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno423
 • Gostota180 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
3222 Dramlje
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si

Dramlje so razloženo središčno naselje z obcestnim jedrom v Občini Šentjur, v severovzhodnem delu Voglajnskega gričevja, v neposredni bližini avtoceste A1, z istoimenskim izvozom/uvozom na odseku Maribor-Celje. Sestavljajo ga zaselki Bela Gora, Gornje Dramlje, Kozenburg in Spodnje Dramlje. Na severozahodu se z novejšimi hišami stika z naseljem Svetelka. V Dramljah je župnijska cerkev sv. Marije Magdalene, pokopališče, osnovna šola, kulturni dom, več trgovin.

Toponim[uredi | uredi kodo]

Staro ime naselja, v rabi do 1955, je bilo »Št. Ilj«. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje v Dramlje del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[2][3][4]

V vsakdanji rabi toponim Dramlje označuje površino nekdanje občine (ukinjene leta 1955) in zajema geografsko območje severno od Šentjurja, med Vojnikom in Ponikvo. Valovita pokrajina je primerna za vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo. Prebivalci se ukvarjajo s kmetovanjem, vse več pa je zaposlenih v bližnjih večjih naseljih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi znani lastnik močvirnatega območja Dramelj je bil žički samostan, ki je imel tu lokalni samostanski urad (pristavo). Kartuzijani so uredili ribnike, saj so ribogojništvu povečali veliko pozornost, ker drugega mesa zaradi redovnih pravil niso smeli uživati. V 14. stoletju je območje prešlo v roke celjskih grofov. V pisnih dokumentih se Dramlje prvič omenjajo leta 1451. V začetku 19. stoletja je tod delovala steklarna, ki je steklo izvažala tudi v Italijo.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  3. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  4. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]