Hruševec
Hruševec | |
|---|---|
  Hruševec Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°12′28.85″N 15°22′47.43″E / 46.2080139°N 15.3798417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur |
| Površina | |
| • Skupno | 0,26 km2 |
| Nadm. višina | 304,6 m |
| Prebivalstvo (2025)[2] | |
| • Skupno | 37 |
| • Gostota | 140 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3230 Šentjur |
| Zemljevidi | |
Hruševec je naselje v Občini Šentjur.
Kratka zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje Hruševec je na prelomu stoletja leta 1900 spadalo pod takratno občino Sv. Jurij ob Južni železnici, ter pod okrajno glavarstvo in sodnim okrajem Celje. Takrat je v naselju živelo 175 prebivalcev, število pa je do leta 1910 naraslo na 207 prebivalcev, ki so živeli v 40 hišah.[3] Po razpadu Avstro-Ogrske in po novi občinski reformi leta 1933 v takratni Kraljevini Jugoslaviji, je Hruševec še vedno spadal pod prejšnjo občino, takrat poimenovano občino Sv. Jurij pri Celju. K naselju sta še spadala zaselek Dobovica in Gorica. Konec 30-tih let 20. stoletja se je večina prebivalcev ukvarjala z živinorejo in prodajo surovega masla ter jajc.[4]
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Hrušovec pripadel upravi novoizvoljenega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Rifnik, ki je bil leta 1946 preimenovan v Krajevni ljudski odbor Rifnik.[5] Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno z Rifnikom, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. Z zakonom so bili Krajevni ljudski odbori ukinjeni in so bile ponovno vzpostavljene večje teritorialnoupravne enote, občine. KLO Rifnik, in z njim tudi Hruševec, je prešel pod občino Šentjur.[6]
Hruševec je dandanes del občine Šentjur in še tudi Mestne skupnosti Šentjur.
Znane osebnosti
[uredi | uredi kodo]V Hruševcu je bil 10. 11. 1894 rojen nadporočnik in borec za severno mejo Franjo Malgaj, ki je danes pokopan na šentjurskem pokopališču.[7]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Po površini najmanjša naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei. 1917. str. 13.
- ↑ Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani. 1937. str. 97.
- ↑ »Krajevni ljudski odbor Rifnik«. Vodnik zgodovinskega arhiva Celje.
- ↑ »Zgodovina«. Občina Šentjur.
- ↑ »Franjo Malgaj«. turizem-sentjur.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/831/Orts-Repertorium_Stajerska_1870.pdf
- K. K. Statistichen Zentralkommision. Spezialortsrepertoarium der Österreichiches Länder vom Steiermark. Dunaj: K. K. Hof-und Staatsdruckerei, 1917. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34845/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Styria.pdf
- Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina
- Vodnik zgodovinskega arhiva Celje. “Krajevni ljudski odbor Rifnik.” https://vodnik.zac.si/arhiv/1044356
- turizem-sentjur. “Franjo Malgaj.” https://www.turizem-sentjur.com/Kulturne-znamenitosti/Rojstna-hisa-Franja-Malgaja
